Slovenski gostje na Vilenici 2011

Ivan Dobnikivan dobnik

Ivan Dobnik se je rodil leta 1960 v Celju, danes pa živi in ustvarja v Šmatevžu v Savinjski dolini in v Ljubljani. Študiral je filozofijo in primerjalno književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je pesnik, pisatelj, esejist, kritik in prevajalec ter idejni pobudnik in urednik literarne revije Poetikon. Prevaja zlasti iz francoščine (Michaux, Bonnefoy, Jacottet, Camus). Objavil je pesniške zbirke: Osvobajanje (1980), Kaligrafija lire (1999), Zapreš svoje oči (2003), za katero je bil nominiran za Veronikino nagrado za poezijo (2004), Rhapsodie dans un hiver froide / Rapsodija v mrzli zimi (2006), ki je izšla v francoščini in slovenščini, Zapisi z drevesnih lističev (2006),Stimmen slowenischer Lyrik 1 / Glasovi slovenske poezije 1 (skupaj z Andrejem Medvedom in Miklavžem Komeljem, 2007), ki je izšla v nemščini in slovenščini, Svetilnik (2008), Bela pesem (2009), Voices of Slovene Poetry 3 / Glasovi slovenske poezije 3 (skupaj z Zoranom Pevcem in Miriam Drev, 2010), ki je izšla v angleščini in slovenščini, inPred začetkom (2010). Njegove pesmi so prevedene v številne tuje jezike. Foto © Sandi Radovan

 

Stanka Hrasteljstanka hrastelj

 

Stanka Hrastelj se je rodila leta 1975 v Brežicah. Danes živi in ustvarja v Krškem. Študirala je teologijo na Univerzi v Ljubljani. Je pesnica, prevajalka poezije iz hrvaškega in srbskega jezika, urednica ter moderatorka literarnih dogodkov. Deluje tudi kot selektorka in mentorica literarnih srečanj in delavnic. Leta 2001 je bila na festivalu Urška imenovana za najboljšo mlado slovensko pesnico. Doslej je objavila dve pesniški zbirki: Nizki toni (2005), za katero je prejela nagrado 21. slovenskega knjižnega sejma za najboljši literarni prvenec, in Gospod, nekaj imamo za vas (2009), s katero se je uvrstila v ožji izbor za Jenkovo nagrado za najboljšo zbirko poezije. Leta 2007 je v okviru Slovenskih dnevov knjige v Mariboru prejela naziv vitezinja poezije pesniškega turnirja. Njene pesmi so prevedene v številne tuje jezike in so zastopane v mnogih domačih in tujih antologijah. Foto © Boštjan Pucelj

 

Gorazd KocijančičGorazdKocijani-foto

Gorazd Kocijančič se je rodil leta 1964 v Ljubljani. Je filozof, esejist, pesnik, urednik in prevajalec, ki je sodeloval pri  nastanku slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma (1996), znan pa je tudi po prevodu celotnega Platonovega opusa (Corpus Platonicum, 2004) v slovenščino, za kar je prejel Sovretovo nagrado (2005) za vrhunski književni prevod. Njegova književna dela zajemajo tri pesniške zbirke: Tvoja imena(2000),Trideset stopnic in naju ni (2005) in Certamen spirituale (2008) ter več zbirk esejev, kot so Posredovanja (1996), Tistim zunaj: Eksoterični zapisi 1990–2003 (2004), za katero je prejel Rožančevo nagrado (2004) za najboljšo esejistično zbirko, ter Razbitje. Sedem radikalnih esejev (2009), ki predstavlja prvi, ontološki del njegovega lastnega filozofskega sistema v nastajanju. Njegova dela so bila prevedena v angleščino, češčino, italijanščino, ruščino in srbščino.

Vesna Lemaić1306173946VesnaLemai

Vesna Lemaić se je rodila leta 1981 v Ljubljani. Pred dvema letoma je ustanovila bralni krožek Anonymous Readers, v prostem času dela v klubu v Avtonomni kulturni coni Metelkova, vsako leto pa vodi tudi delavnico kreativnega »trash« pisanja za mlade. Kot pisateljica je na svoje literarno ustvarjanje širše opozorila s prvencem Popularne zgodbe (2008), kratkoprozno zbirko, za katero je prejela tri nagrade: nagrado zlata ptica (2009), nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec (2009) in nagrado fabula (2010). Prejela je tudi nagrado Radia Slovenije (2009) za kratko zgodbo Nič ni, nič niin nagrado »Lapis Histriae« (2009) za kratko zgodbo Odlagališče. O nagradah avtorica meni, da so med drugim dobre tudi za mašenje praznih lukenj v biografijah. Med njena dela spadata tudi roman z enakim naslovom, kot ga ima nagrajena kratka zgodba:Odlagališče (2010), in radijska igra Podpotnik (2010), ki jo je napisala za Radio Slovenija.

 

Aleksander Peršolja1306173977AleksanderPersolja

Aleksander Peršolja se je rodil leta 1944 v Neblem v Brdih. Danes živi in ustvarja v Križu pri Sežani. Je pesnik in avtor dramskih priredb poezije Srečka Kosovela;  kot učitelj je najprej poučeval v Dornberku in nato v Dutovljah. Nekaj let je bil tajnik Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica, nato pa organizator kulture na Krasu in umetniški vodja Kosovelovega doma v Sežani. V šestdesetih letih je začel objavljati v reviji Perspektive, od takrat pa najdemo njegova besedila  v večini slovenskih literarnih revij in v mnogih literarnih zbornikih. Najpomembnejše med njegovimi desetimi pesniškimi zbirkami so: Čez noč (1971), Nad poljem je mrak (1974), Sanjsko mesto (1988), Ob robu svetlobe (2002), Potovanje sonca (2007) in Proti robu(2011), tj. njegova najnovejša pesniška zbirka s slikami Silvestra Komela. Njegove pesmi so bile prevedene v albanščino, angleščino, češčino, hrvaščino, italijanščino, nemščino, srbščino in španščino. Foto © Bogdan Macarol