Thomas Antonic, Avstrija

Thomas Antonic (1980), pesnik, pisatelj, glasbenik, filmar, multimedijski imetnik. Deluje na področjih eksperimentalne literature, vizualne umetnosti, poezije, montaže, improvizacije, spontane proze, preučuje stike in odnose med avtorji ameriške beatniške generacije ter literaturo in kulturo nemško pišočih avtorjev. Nekatere njegove novejše knjige so Der Bär im Kaninchenfell (2013; Medved v kunčjem krznu), JOE: 9/11 (2014), Flackernde Felsbilder übler Nachtvögel / Flickering Cave-Paintings of Noxious Nightbirds (2017; Migljajoče jamske risbe ogabnih nočnih ptic).

 

 

Mary Costello, Irska

Mary Costello je sprva več let poučevala, nato pa se posvetila pisateljevanju. Njena zbirka kratkih zgodb The China Factory (2012; Kitajska tovarna) je bila nominirana za Guardianovo nagrado za prvenec in prišla v ožji izbor za irsko književno nagrado. Za svoj prvi roman Academy Street (2014) je prejela nagrado irski roman leta. V romanu The River Capture (2019; Zajetje reke), ki je bil uvrščen v ožji izbor za irsko književno nagrado, se ukvarja z Jamesom Joyceom in njegovim pisanjem romana Ulysses.

 

 

Krystyna Dąbrowska, Poljska

Krystyna Dąbrowska (1979), pesnica, prevajalka in esejistka. Doslej je izdala štiri pesniške zbirke: Biuro podróży (2006; Potovalna agencija), Białe krzesła (2012; Beli stoli) [nagrada sklada Kościelskega in nagrada Wisławe Szymborske], Czas i przesłona (2014; Čas in zaslonka) ter Ścieżki dźwiękowe (2018; Zvočni posnetki) [literarna nagrada glavnega mesta Varšave]. Prevode pesmi objavlja v več tujih literarnih revijah, tudi sama pa prevaja poezijo iz angleščine (npr. Yeats, Hardy, Gunn).

 

 

Volha Hapeyeva, Belorusija

Volha Hapejeva (1982), pisateljica, pesnica, prevajalka, jezikoslovka. Ukvarja se z raziskavami na področjih primerjalnega jezikoslovja, filozofije jezika, sociologije telesa in študij spola v kulturi in literaturi. Sodelovala je na številnih literarnih festivalih in srečanjih ter prejela več mednarodnih štipendij. Izdala je več knjig poezije in proze, npr. Рэканструкцыя неба (2003; Rekonstrukcija neba), Прысак і пожня (2013; Pepel in strnišče), Граматыка снегу (2017; Gramatika snega), Чорныя макі (2019; Črni mak).

 

 

Aušra Kaziliūnaitė, Litva

Aušra Kaziliūnaitė (1987), pesnica. Doslej je izdala štiri zbirke: Pirmoji lietuviška knyga (2007; Prva litovska knjiga), 20 % koncentracijos stovykla (2009; 20-odstotno koncentracijsko taborišče), Mėnulis yra tabletė (2014; Luna je tableta) in esu aptrupėjusios sienos (2016; sem podrta stena). Knjiga Luna je tableta je izšla tudi v angleškem prevodu (2018) in bila uvrščena med pet najboljših del baltske književnosti. Njene pesmi so prevedene tudi v ruščino, francoščino, poljščino in latvijščino in druge jezike.

 

 

Miroslav Lajuk, Ukrajina

Miroslav Lajuk (1990), pesnik in pisatelj, doktor filozofije in književnosti. Bil je avtor literarnih radijskih programov, videopodkastov, vodi tudi avtorsko oddajo ›Čas poezije‹ na ukrajinski televiziji. Njegova najpomembnejša doslej izdana dela so pesniške zbirke Cамому стати світом (2008, Postati svet samemu sebi), Осоте! (2013; Osat!), Метрофобія (2015; Metrofobija) in Троянда (2019; Vrtnica), romana Баборня (2016; Babornja) in Світ не створений (2018; Svet ni ustvarjen) ter otroška slikanica Заврик і його молодший брат (2019; Zaver in njegov mlajši brat).

 

 

Elena Medel, Španija 

Elena Medel (1985), pesnica, ustanoviteljica in direktorica pesniške založbe La Bella Varsovia. Leta 2015 je v knjigi Un día negro en una casa de mentira (Črn dan v hiši laži) izdala svoje tri pesniške zbirke: Mi primer bikini (2001; Moj prvi bikini), Tara (2006) in Chatterton (2014). Za prvenec, ki je pozneje izšel tudi v angleščini, je že pri 16 letih prejela nagrado mlada Andaluzija. Objavila je tudi dve knjigi esejev in roman Las maravillas (2020; Čudeži). Prejela je številne nagrade, med njimi nagrado Loewe za mlade pesnike in nagrado Sklada princese Girone za umetnost (2016).

 

 

 

Ragnar Helgi Ólafsson, Islandija

Ragnar Helgi Ólafsson (1971) je študiral filozofijo na Islandski univerzi in sodobno umetnost na École supérieure d’art v Aix-en-Provenceu. Kasneje je študiral filmsko režijo in režiral več kratkih filmov. V zadnjih letih je objavil dve zbirki poezije, zbirko kratke proze in spomine Bókasafn föður míns (2018; Knjižnica mojega očeta), o obdobju po očetovi smrti, ko je moral pregledati 4000 knjig v njegovi knjižnici ter se odločati, kaj bo obdržal in kaj zavrgel. Knjižnica mojega očeta je ganljiv premislek o spreminjajoči se vlogi knjig v sodobni družbi in je bila nominirana za islandsko literarno nagrado.

 

Kristín Ómarsdóttir, Islandija

Kristín Ómarsdóttir (1962) je romanopiska, dramatičarka, umetnica in pesnica. Prevladujoče teme v njenih delih so pravice žensk, lezbična in gejevska ljubezen, brezdomci in druge skupine na periferiji civilne družbe. Ómarsdóttirjeva je bila večkrat nominirana za islandsko literarno nagrado in dvakrat za literarno nagrado Nordic Council, tudi v letu 2019 za zbirko Kóngulær í sýningargluggum (Pajki v izložbi), iz katere izvirajo pesmi v tej antologiji. Leta 2009 je za zbirko poezije Sjáðu fegurð þína (Glej svojo lepoto) prejela literarno nagrado fjöruverðlaunin za ženske avtorice.

 

 

Sibila Petlevski, Hrvaška

Sibila Petlevski (1964), pisateljica, pesnica, dramatičarka, teoretičarka, znanstvenica, urednica in prevajalka. Nastopila je na številnih večjih mednarodnih literarnih srečanjih, prejela je nagrado Vladimirja Nazorja, nagrado Petra Brečića za prispevek k teoretski dramaturgiji in druge. Objavila je pesniške zbirke Kristali (1988), Skok s mjesta (1990; Skok z mesta), Babylon (2000), romane Francuska suita (1996; Francoska suita), Koreografija patnje (2002, Koreografija trpljenja), Vrijeme laži (2009; Čas laži), drame Ledeni general (2005), Cagliostro Forever (2007), Rimbaud’s House (2007; Rimbaudova hiša) idr.

 

 

Bergþóra Snæbjörnsdóttir, Islandija

Bergþóra Snæbjörnsdóttir (1985) je svojo pisateljsko pot začela kot pesnica. Za svojo drugo zbirko Flórída je prejela islandsko literarno nagrado. Lani je objavila delo Svínshöfuð (Svinjska glava), ki je kljub svoji neizprosnosti in brutalnosti (ali pa prav zato) postal eden najbolj priznanih in priljubljenih romanov leta. Je ta hip ena najobetavnejših mladih islandskih avtoric.

 

 

 

Marek Šindelka, Češka

Marek Šindelka (1984), pesnik in pisatelj, kulturolog in scenarist. Doslej je objavil tri zbirke kratke proze, Strychnin a jiné básně (2005; Strihnin in druge zgodbe) [nagrada Jiříja Ortna], Zůstaňte s námi (2011; Ostanite z nami) in Mapa Anny (2014; Anin zemljevid), ter romana Chyba (2008; Napaka) in Únava materiálu (2016; Utrujenost materiala), v katerem tematizira aktualno evropsko migrantsko krizo. Za slednjega (2017) in za zbirko Ostanite z nami (2012) je prejel nagrado magnesia litera.