Program Vilenice 2013

Literarni program
Nosilni steber vileniškega programa so literarni dogodki, ki potekajo na različnih lokacijah po Sloveniji pa tudi v zamejstvu.  Prvi sklop dogodkov pod okriljem Vilenice se je odvijal že v maju, ko sta ob predstavitvi Antologije sodobne švicarske književnosti v Sloveniji gostovala Erica Pedretti in Raphael Urweider. Prav tako smo v maju v sodelovanju z založbo Litera pripravili literarni večer s Florjanom Lipušem ob izidu njegovega novega romana Poizvedovanje za imenom. V avgustu in septembru bomo v sklopu projekta Križišča evropske literature (Program Kultura 2007–2013), ki ga izvajamo skupaj s festivaloma pordenonelegge.it in Cúirt ponovno organizirali tri pisateljske in prevajalske rezidence za irske in italijanske avtorje. Gostje bodo bivali v Ljubljani, Kranju, na Bledu in Belem Križu ter se vključili v prevajalske delavnice, ki bodo potekale v sodelovanju z mednarodnim oddelkom Gimnazije Koper.
Na predvečerih festivala ter na dogodkih rednega in spremljevalnega programa bo z branjem v izvirnih jezikih nastopilo 44 avtorjev. Prevodi del v slovenščino in angleščino bodo dostopni v tiskani obliki v zborniku Vilenica 2013 in v priložnostnih publikacijah.

Koper – med morjem in kopnim
Festival Vilenica je že dobro povezan s Koprom, saj smo v prejšnjih letih v njem tradicionalno organizirali enega od številnih predvečerov festivala ter spletli uspešno sodelovanje z Gimnazijo Koper in knjigarno Libris, poleg tega pa imajo v Kopru sedež tudi Primorske novice, generalni medijski pokrovitelj in pokrovitelj nagrade. A je letošnje leto vendarle posebno. Pomemben vsebinski sklop letošnjega programa se simbolno in dejansko umešča v Koper in s tem se mesto globlje vtisuje v zgodovino festivala. Simbolno do te mere, da zgodovina mesta, ki je bilo nekoč otok in so ga šele v 19. stoletju povezali s celino, sovpada z letošnjo temo – Koper je mesto med morjem in kopnim, tudi mesto z dvema uradnima jezikoma, stičišče kultur, ki rojevajo tudi specifične literarne glasove. Obenem se baza festivala seli iz Lipice, kjer zaradi zaprtja hotela Klub ni več dovolj nastanitvenih kapacitet za potrebe Vilenice, v hotel Žusterna v Kopru, kjer bodo gostje festivala bivali letos. Ta logistični premik festivala vidimo kot priložnost, da povežemo akterje, ki delujejo v Kopru na področju knjige in kulture, skupaj z njimi pripravimo odmeven otvoritveni dan ter Vilenici pridamo utrip mestnega festivala in kavarniškega vzdušja. Poleg otvoritvenega dneva s sklopom dogodkov, ki bodo preko morja in mestnih trgov, skozi knjigarne in vrtove po literarni poti vodili do otvoritve, bo v mestu potekal tudi strokovni program festivala – okrogla miza Srednjeevropske pobude in Mednarodni komparativistični kolokvij.

Švica na Vilenici
Na 28. Vilenici bo posebno mesto zavzela večnarodna Švica s svojo književnostjo, ki nastaja tako v nemškem, francoskem, italijanskem in retoromanskem jeziku kot v govoricah mnogih priseljencev. Ob tej priložnosti je v zbirki Antologije Vilenice pri Društvu slovenskih pisateljev izšla Antologija sodobne švicarske književnosti z naslovom Gluscht, ki jo je uredila dr. Vesna Kondrič Horvat. Kot pravi urednica v svojem uvodu k antologiji, ne moremo govoriti o švicarski nacionalni književnosti, marveč le o štirih književnostih Švice. Med jezikovnimi skupinami v Švici je zelo malo vplivov, zato se štiri izjemno bogate književnosti posledično razvijajo zelo neodvisno druga od druge, tako glede tematike kot glede pristopov, in se bolj odpirajo navzven v nemški, francoski in italijanski jezikovni prostor in širše. Antologija želi opozoriti na nekaj drobcev iz bogate zakladnice književnosti Švice in bralcu vzbuditi »lüšte« za še več branja iz literarno izjemno pestre ponudbe tega majhnega in jezikovno tako razgibanega prostora. Izid Antologije je v maju pospremilo gostovanje večkrat nagrajene kiparke, slikarke in pisateljice Erice Pedretti, tudi vileniške lavreatke, ter lirika, prevajalca, glasbenika in raperja Raphaela Urweiderja, ki sta se predstavila na dogodkih v Ljubljani (21. 5.) in Mariboru (22. 5.) ter na Sejmu akademske knjige Liber.ac. V okviru festivalskega tedna pa bo Vilenica gostila še pet švicarskih avtorjev: romanopisko, pesnico, esejistko, slavistko in prevajalko Ilmo Rakusa, prav tako vileniško nagrajenko, Michela Layaza, večkrat nagrajenega predstavnika mlade generacije frankofonske Švice, enega najprodornejših sodobnih nemško pišočih dramatikov Lukasa Bärfussa, čigar drama Test bo v Gledališču Koper uprizorjena tudi v času Vilenice, Arna Camenischa, ki piše dvojezično, v retoromanščini in nemščini, ter pesnika italijanskega porekla Pietra De Marchija, ki je leta 2006 prejel nagrado »Schillerpreis« in nagrado kantona Zürich. Na otvoritvi festivala bo moč prisluhniti tudi švicarski glasbeni zasedbi La Grischa z vokalistko Corin Curschellas.

Nagrajenci Vilenice     
Osrednja slovesnost festivala Vilenica bo podelitev velike mednarodne literarne nagrade vilenica, ki bo v soboto, 14. 9., v vileniški jami. V okviru matineje na gradu Štanjel bo podeljen kristal vilenice za najboljši prispevek v zborniku Vilenica 2013, ki ga podeljuje mednarodna žirija v sestavi gostov festivala. Prejemnik kristala dobi skupaj s kipcem akademskega slikarja Petra Abrama tudi priložnost, da se udeleži Mednarodnega literarnega festivala Cúirt v irskem Galwayu. Na Štanjelu se bodo predstavili tudi dobitniki trinajste mlade vilenice, ki jo bo 18. maja v amfiteatru Kosovelovega doma v Sežani podelilo Kulturno društvo Vilenica. Srednjeevropska pobuda pa bo v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev na 28. Vilenici ponovno podelila pisateljsko štipendijo za mlade literate iz Albanije, Belorusije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Makedonije, Moldavije, Črne gore, Srbije in Ukrajine.

Strokovni program  
O temi letošnje Vilenice bodo pod moderatorstvom Vesne Humar, odgovorne urednicePrimorskih novic, na okrogli mizi Srednjeevropske pobude razpravljali istrski pesnik, publicist, novinar in aktivist Milan Rakovac, ukrajinska pisateljica in novinarka Tanja Maljarčuk, ki trenutno živi in ustvarja na Dunaju, ter pripadnica nekonformističnih pisateljev »generacije 90-ih«, ki  se je formirala v času strmoglavljenja Ceausescujevega režima, v romunščini in francoščini pišoča Rodica Draghincescu. 11. Mednarodni komparatiistični kolokvij z naslovom »Literatura in gibljive slike« pod vodstvom Aleša Vaupotiča in Barbare Zorman pa bo preučeval povezave med literaturo, filmom in videom ter drugimi novimi oblikami interaktivnih dinamičnih slik. Kolokvij bo pospremila predstavitev umetniškega projekta Gniloba. VIENNA MON AMOUR enega najpomembnejših sodobnih novomedijskih umetnikov Davida Linka ter spletni izbor slovenskega umetniškega ustvarjanja na meji med novomedijsko umetnostjo in literaturo z naslovom Met kock.