Slika iz grafičnega romana Munch, Oslo 2013 ©Steffen Kverneland

Innsyn. Antologija sodobne norveške književnosti
Zbirka Antologije Vilenice, Društvo slovenskih pisateljev, 2017
Avtorji: Øyvind Berg, Nils Christian, Gro Dahle, Jon Fosse, Inger Elisabeth Hansen, Tone Elisabeth Hødnebø, Cecilie Løveid, Stein Mehren, Steinar Opstad, Endre Ruset, Torgeir Schjerven, Ingrid Storholmen, Gunnar Wærness, Kjell Askildsen, Tomas Espedal, Brit Bildøen, Erika Fatland, Beate Grimsrud, Vigdis Hjorth, Ragnar Hovland, Mette Karlsvik, Karl Ove Knausgård, Gunnhild Øyehaug, Per Petterson, Åsne Sejerstad, Carl Frode Tiller, Ole Robert Sunde, Dag Solstad.
Zbrali in uredili: Birgit Hatlehol in Tanja Petrič.
Prevod: Darko Čuden, Nada Grošelj, Iva Klemenčič, Jana Kocjan, Martina Noč, Tanja Petrič in Marija Zlatnar Moe.

 Antologija je izšla s podporo NORLE, VeleposlaništvA Kraljevine Norveške in Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.

Innsyn – vpogledi v sodobno norveško književnost
Tanja Petrič, urednica antologije
Letošnja 32. Vilenica postavlja v središče norveško literaturo, ki kljub bogati tradiciji in razcvetu skandinavskih kriminalk ter nedavnemu prodoru posameznih avtorjev, kot so Karl Ove Knausgård, Per Petterson, Jon Fosse ali Maria Parr, v Sloveniji še vedno spada med manj poznane pisave. Antologija sodobne norveške književnosti z naslovom Innsyn, ki bo izšla v okviru festivala, prinaša 28 svežih vpogledov v norveško literarno pokrajino. Slednjo pa je, po mnenju profesorja Andersa Johansena, v zadnjih letih močno zaznamoval pokol na otoku Utøya julija 2011, ki je korenito prevetril odnos Norvežanov do jezika: »Za mnoge izmed nas je postalo ključno, da najdemo resnični izraz za to, kar se je zgodilo, in sicer v jeziku, ki zadosti tako dejstvom kot čustvom.«
Izbrana besedila so poslovenili Darko Čuden, Nada Grošelj, Iva Klemenčič, Jana Kocjan, Martina Noč, Tanja Petrič in Marija Zlatnar Moe. »Namen antologije ni le predstaviti literarno ustvarjanje najvidnejših sodobnih norveških avtorjev in avtoric različnih žanrov in generacij, temveč tudi pokazati, kako norveški pisatelji hrepenijo po jeziku, ki bi izražal realnost. Vrednost literature je v tem, da nam pomaga videti svet jasneje, a ne zato, ker bi bili pisatelji najbolj čuječi ljudje na svetu, temveč zato, ker se trudijo ubesediti to, kar vidijo. Avtorji dokumentarno-potopisne literature, kot sta pisateljici Åsne Seierstad, ki opisuje pokol na Utøyi, ali Erika Fatland, ki raziskuje, kako je sovjetska dediščina vplivala na pet nekdanjih republik, so s svojimi knjigami prenovili dokumentarni žanr. Karl Ove Knausgård, Vigdis Hjorth in Tomas Espedal niso postali svetovno znani le po podrobnih opisih zasebnih družinskih zgodb, ampak vselej raziskujejo tudi odnose med fikcijo in resničnostjo. Angažirani pesniki, kot sta Inger Elisabeth Hansen in Torgeir Schjerven, nas na nedogmatičen način učijo, kako prisluhniti podnebnim spremembam, in nas hkrati senzibilizirajo za posebnosti jezika. Nov trend je tudi, da pesniki, kot je Øyvind Berg, ustvarjajo lastno pesniško govorico, ki se pri Bergu po eni strani naslanja na Shakespeara in Paula Celana, po drugi pa uporablja sleng in povsem samosvoj hibridni jezik.« Tako utemeljuje vsebinski izbor  sourednica Birgit Hatlehol, med drugim tudi vodja Mednarodnega festivala poezije in Festivala pesniškega filma v Oslu.
Pesniki Øyvind Berg, Inger Elisabeth Hansen in Torgeir Schjerven se bodo slovenskemu bralstvu v živo predstavili tudi na letošnji Vilenici.