Na naslovnici: Paolo Bellegran — Paesaggio con fabbrica (Pokrajina s tovarno).

Un filo di seta. Antologija sodobne italijanske poezije
Zbirka Antologije Vilenice, Društvo slovenskih pisateljev, 2019.

Avtorji: Antonella Anedda, Nanni Balestrini, Silvia Brè, Franco Buffoni, Maria Grazia Calandrone, Giuseppe Conte, Maurizio Cucchi, Claudio Damiani, Milo De Angelis, Paolo Febbraro, Umberto Fiori, Biancamaria Frabotta, Vivian Lamarque, Valerio Magrelli, Guido Mazzoni, Laura Pugno, Fabio Pusterla, Antonio Riccardi, Mario Santagostini, Gian Mario Villalta.

Izbral in uredil: Franco Buffoni.
Prevode uredila: Veronika Simoniti.

Prevajalci: Miljana Cunta, Nadja Dobnik, Alenka Jovanovski, Marko Kravos, Gašper Malej, Veronika Simoniti.

Antologija je izšla s pomočjo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, Italijanskega inštituta za kulturo v Sloveniji -Istituto Italiano di Cultura in Slovenia (v sklopu pobud integrirane promocije “Vivere ALL’Italiana” italijanskega Ministrstva za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje) in Evropske komisije – European Commission.

Po dolgih desetletjih antologijske praznine most do mlajših pesniških generacij
Ciril Zlobec je bil ambasador italijanske literature – predvsem poezije – pri nas pa tudi slovenske v Italiji. V delu Vse daljave niso daleč (2011) osvetljuje svoje dolgoletno prevajanje in navezovanje ter negovanje stikov z italijanskimi kolegi pesniki, prevajalci in kritiki. Leta 1968 je pri Državni založbi Slovenije izšla antologija Sodobna italijanska lirika; to sistematično urejeno zbirko je Ciril Zlobec pripravil skupaj z italijanskim kritikom, pesnikom in pisateljem Giacintom Spagnolettijem. V njej je izbor poezije 40 pesnikov, v sklepnem delu tudi poseben razdelek za pesnike italijanske manjšine v Jugoslaviji. Temu je sledila vrzel: pojavljali so se le sporadični, razpršeni prevodi, pesniške zbirke posameznih avtorjev, revijalne, radijske, spletne objave. Zakaj, kako to? Zaradi razpršene individualnosti slovenskih pesniških glasov, zaradi odsotnosti osebnosti, eminence, kot je bil Ciril Zlobec? Tudi v Italiji je zevala praznina, slovenska produkcija je bila skoraj popolnoma zamolčana. Ideološki, politični vzroki? Tudi. Razblinjati so se začeli šele po slovenski osamosvojitvi. Antologija Svilena nit prinaša širok pregled reprezentativne italijanske poezije, je prvo nadaljevanje Zlobec-Spagnolettijeve antologije, most do novejših avtorjev, rojenih med letoma 1940 in 1970, ter spodbuda urednikom, prevajalcem in bralcem. Izbor pesnikov in pesmi je delo uglednega italijanskega pesnika, poznavalca Franca Buffonija, med drugim tudi urednika edicije Italijanski zvezki sodobne poezije. Buffonijeva metodologija pri pripravi vileniške antologije poezije naših zahodnih sosedov ni delala kompromisov glede kakovosti. Claudio Magris, prejemnik nagrade Vilenica leta 2009, je poudarjal, da je prevedena knjiga knjiga avtorja in prevajalca; pričujočo antologijo so prevedli ugledni, izkušeni poustvarjalci, med katerimi so štirje tudi sami pesniki, vsi pa radovedni spremljevalci italijanskih pesniških glasov.

***

Zbirka vileniških nagrajencev SEP

Andrij Ljubka: Karbid

Karbid
Zbirka vileniških nagrajencev SEP, Društvo slovenskih pisateljev, 2019.

Avtor: Andrij Ljubka
Prevajalca: Primož Lubej in Janja Vollmaier Lubej

Knjiga je izšla v okviru knjižnega programa, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.

Karbid ali roman o stereotipih, meji in tihotapstvu
Roman Karbid je satirični roman, prežet s humorjem in ironijo. Reflektira ukrajinsko resničnost in ponavljajoč se tok zgodovine z novimi, modificiranimi izprijenimi dejanji tako posameznika kot kolektiva. Posameznik pa, znova, ne odgovarja za svoja dejanja, temveč se izgubi v množici. Karbid tematizira več izhodišč, kot na primer ovirano vizumsko potovanje Ukrajincev (ki si ga lahko privoščijo le redki), ignoranco Evrope do Ukrajine, družbene elite in revnejši sloj prebivalstva, problematiko zdravstva, množično hrepenenje po begu v Evropo, hrepenenje po boljšem jutri, žrtvovanje lastnega zdravja zavoljo svetle prihodnosti. Avtor želi z romanom izkoreniniti stereotipe o Vzhodu kot o barbarskem, neciviliziranem, nasilnem delu sveta. Po njegovem prepričanju je takšno negativno percepcijo vzpostavil Voltairov Kandid v obdobju razsvetljenstva, medtem ko danes krivdo za zavračanje Ukrajine v EU pripisuje bruseljskim birokratom.

Andrij Ljubka (1987) je najvidnejši literat mlade generacije in tudi mednarodno eden najprepoznavnejših ukrajinskih avtorjev. Piše poezijo (Osem mesecev shizofrenije, 2007; Terorizem: učni priročnik, izbrana poezija, 2008; Štirideset dolarjev plus napitnina, 2012), prozo (kratkoprozna zbirka Killer, 2012 in romana Karbid, 2015; Tvoj pogled, Čo-čo-san, 2018) in esejistiko (Spati z ženskami, 2014; Soba za žalost, 2016; Saudade, 2017). Za svoja dela je prejel več literarnih nagrad in pisateljskih štipendij, med njimi ugledno nagrado SEP za leto 2017, v okviru katere je izšel slovenski prevod Karbida, ki velja za avtorjevo najodmevnejše delo. Andrij Ljubka prevaja iz več jezikov, je umetniški vodja dveh mednarodnih literarnih festivalov v Ukrajini in publicist. Živi v Užgorodu, osrednjem mestu Zakarpatja, in si prizadeva, da bi se Ukrajina približala Evropi.