32. Mednarodni literarni festival Vilenica v organizaciji Društva slovenskih pisateljev in Kulturnega društva Vilenica iz Sežane tudi letos predstavlja najboljše avtorje in literaturo s področja Srednje Evrope pa tudi iz drugih držav Evrope in ostalega sveta. Festivalski teden se bo odvijal od 5. do 10. septembra na Krasu in v drugih krajih po Sloveniji.

Tema letošnje Vilenice je namenjena vprašanju odnosa med literaturo in svetom, vprašanju njunega medsebojnega vpliva in – zakaj pa ne? – preoblikovanja. Literatura ni več primarni motor kulturnih tropov, to mesto danes zasedajo vizualni mediji, ki pa svoji papirnati predhodnici dolgujejo več, kot si morda mislijo. Potreba po ustvarjanju zgodb je danes večja, kot je bila kdaj koli prej, tako na polju političnega kot zasebnega. Na mednarodni pripovedni sceni na lestvici priljubljenosti prevladujejo avtobiografije in avtofikcije, a tudi tako imenovane resnične zgodbe, katerih edina dodana vrednost je, da so – resnične. Zdi se, da so časi postmodernističnega »anything goes« dokončno minili ter da je vrednost vsebine dokončno prevagala nad slogom. Če se umetnost rada hvali z razpoznavanjem simptomov še pred izbruhom anomalije, kaj tovrstna dela povedo o našem času? In kako v prevladi subjektivizma pisati družbeno angažirano literaturo? To je le nekaj vprašanj, ki se skrivajo pod poetičnim naslovom Literatura, ki spreminja svet, ki spreminja literaturo  in bodo teme okrogle mize Srednjeevropske pobude v Lipici.

Z vprašanji o evropskem humanizmu in njegovimi izzivi pa se bo ukvarjal tudi 15. Mednarodni komparativistični kolokvij , ki ga Vilenica v Ljubljani gosti v sodelovanju s Slovenskim društvom za primerjalno književnost. Namen simpozija je tako soočiti poglede različnih strokovnjakov s področja humanističnih ved, umetnosti in literature ter pretresti družbeno in duhovno stanje danes, ko se včasih zdi, da ima humanistično izročilo vse manjšo vlogo. Prispevki bodo skušali osvetliti izzive in vlogo umetnosti, njihovo relevantnost za razumevanje sveta in človeka pa tudi njihov pomen v načrtovanju prihodnosti v smislu odprte, solidarne in demokratične družbe.

Osrednje ime festivala je prejemnik nagrade Vilenica 2017 Jurij  Andruhovič. Žirija Vilenice mu nagrado podeljuje za polnokrvno, pogumno in svobodomiselno literaturo, ki vrača glas na videz in po krivici pozabljenim delom Evrope in nam, Srednjeevropejcem, na drzen, humoren, inteligenten in večplasten način s tem vrača lastno in skupno preteklost in prihodnost. S tem se na seznam nagrajencev Vilenice prvič vrisuje tudi Ukrajina.

Ob dobitniku mednarodne literarne nagrade Vilenica bo festival gostil vrsto literarnih ustvarjalcev in kulturnih posrednikov iz 20 držav sveta. Festival postavlja v središče tudi pesnico Majo Vidmar , ki je opazno zaznamovala domače literarno prizorišče in velja za enega najbolj prefinjenih pesniških glasov sodobne slovenske poezije. Festival spremlja izid prevoda zbirke njenih pesmi, ki bo v prevodu Andreja Pleterskega izšel pri ameriški založbi Dalkey Archive Press.

Na literarnih branjih, ki predstavljajo stalnico vileniškega programa, se bodo predstavili še drugi slovenski avtorji: Andrej Blatnik, Anja Golob, Alenka Jensterle Doležal in Boris Jukić. Poseben gost festivala bo tudi iraški pesnik, pisatelj in novinar Samir Sayegh, ki biva v Ljubljani kot gostujoči pisatelj v okviru programa ICORN – Mednarodne mreže mest zatočišč za preganjane pisatelje.

Na festival se ob izidu zbirke esejev Evropa v sepiji, ki jo je prevedla Đurđa Strsoglavec in bo izšla pri Cankarjevi založbi, vrača lanskoletna prejemnica nagrade Dubravka Ugrešić, v slovenskem jeziku pa lahko beremo tudi dela drugih udeležencev: na Vilenici bodo nastopili pesnica in performerka Antonella Bukovaz, ki prihaja iz Topolovega, vasice ob italijansko-slovenski meji, piše pa v italijanščini (3 x 3 besede za teater, Založništvo tržaškega tiska 2016), srbski pisatelj Vladimir Pištalo, ki od leta 1993 živi v ZDA (Aleksandrida, Modrijan 2014; Tesla, portret med maskami, Modrijan 2012),  hrvaški pesnik, prozaist, kritik in publicist Delimir Rešicki (Zaspati v Dobovi, LUD Šerpa 2013) in makedonska avtorica mlajše generacije Rumena Bužarovska (v avgustu bo pri založbi Modrijan izšel prevod njene zbirke kratkih zgodb Moj mož).

Na Vilenico se vrača prejemnica štipendije SEP 2016 Tanja Bakić iz Črne gore, s Kosova prihaja pesnik, prozaist in esejist Fahredin Shehu, ki se ukvarja tudi z raziskovanjem svetovne duhovne dediščine in sakralne estetike. Nemško govoreče literarne pokrajine predstavljata pesnica, prozaistka in prevajalka Esther Kinsky, ki je živela v Veliki Britaniji in na Madžarskem, trenutno pa v Nemčiji, ter Hedi Wyss, ki se v svojih delih ukvarja z družbeno-političnimi strukturami v Švici ter emancipacijo žensk in sodi med najbolj radikalne švicarske pisateljice.

V sodelovanju s torontskim festivalom International Festival of Authors Vilenica gosti kanadskega avtorja Iaina Reida, prejemnika nagrade RBC Taylor za perspektivne avtorje, v sodelovanju s festivalom Cúirt iz irskega Galwaya pa predstavnico nove generacije irskih pesnic Kerrie O’Brien. Vilenica bo s svojim prestižnim mestom med evropskimi festivali ponudila tudi prostor za kulturno izmenjavo med avtorji in literarnimi posredniki – gostje festivala bodo založniki in organizatorji literarnih manifestacij iz Irske, Norveške, Kanade in Malte, posebej pa bo ob kandidaturi Slovenije za častno gostjo na Frankfurtskem knjižnem sejmu usmerjena na nemško govoreči knjižni trg.

Posebna pozornost bo z izidom antologije in gostovanjem avtorjev namenjena književnosti Norveške, ki kljub bogati tradiciji še vedno spada med manj poznane literarne pokrajine. Antologija sodobne norveške književnosti  z naslovom Innsyn prinaša 28 svežih vpogledov v literarno ustvarjanje norveških avtorjev in avtoric, ki hrepenijo po jeziku, ki bi izražal realnost. Ob izidu knjige bo festival gostil vodilna imena te literature: angažirana pesnika Inger Elisabeth Hansen in Torgeirja Schjervna ter Øyvinda Berga, pesnika, ki ustvarja v povsem samosvojem, hibridnem jeziku.

Mednarodna žirija v sestavi gostov festivala bo med srednjeevropskimi avtorji, ki se bodo predstavili v zborniku in na literarnih branjih, ponovno izbrala dobitnika nagrade Kristal Vilenice, ki bo podeljen na literarni matineji v Kobdilju, Srednjeevropska pobuda pa bo v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev na 32. Vilenici dvanajsto leto zapored podelila pisateljsko štipendijo za spodbujanje literarnega ustvarjanja in izmenjave mladih literatov iz Albanije, Belorusije, BiH, Črne gore, Makedonije, Moldavije, Srbije in Ukrajine.

Vilenica prav tako sodeluje z Gimnazijo Koper, Šolskim centrom Srečka Kosovela Sežana in Akademijo za glasbo. Povezava koprske gimnazije z Vilenico je potekala že od samih začetkov festivala, najprej kot obisk literarnega krožka na festivalu z branjem prispevkov mladih literatov na obvileniških dogodkih, kasneje s tradicionalno navzočnostjo na sobotnem dogodku v Štanjelu. Študentje oblikovanja kamna z Višje strokovne šole ŠC Srečka Kosovela Sežana bodo oblikovali kamnito priznanje Kristal Vilenice 2017, študentje fotografije, ki dosegajo odlične rezultate na domačih in mednarodnih natečajih, pa bodo spremljali celoten festival in pripravili zaključno fotografsko razstavo. Študentje Akademije za glasbo sodelujejo pri pripravi umetniškega glasbenega programa ob podelitvi nagrade v jami – nastala bo izvirna avtorska skladba, ki bo glasbo povezala z literaturo.