Tuji gostje na Vilenici 2019

 

Petar Andonovski, Severna Makedonija

Petar Andonovski (1987), eden najpomembnejših makedonskih avtorjev svoje generacije, je doslej izdal pesniško zbirko Ментален простор (Mentalni prostor, 2008) ter romane Очи со боја на чевли (Oči barve čevljev, 2013), Телото во кое треба да се живее (Telo, v katerem je treba živeti, 2015) in Страв од варвари (Strah pred barbari, 2018). S prvim romanom se je uvrstil med finaliste nagrade EU za književnost in makedonske nagrade za najboljši roman leta, z drugim romanom je slednjo leta 2015 tudi dobil.

 

 

Ayesha Chatterjee, Kanada

Ayesha Chatterjee (1968) se je rodila v Indiji, kjer je preživela otroštvo, kasneje pa je živela tudi v Veliki Britaniji, ZDA in v Nemčiji. Zdaj je njen dom Toronto. Na kolidžu Smith v Massachusettsu je diplomirala iz angleške književnosti ter nemškega jezika in književnosti, bila je tudi predsednica Zveze kanadskih pesnikov. Izdala je pesniški zbirki The Clarity of Distance (Jasnost razdalje, 2011) in Bottles and Bones (Steklenice in kosti, 2017). Prevedena je v več jezikov, svojo poezijo pa je prebirala na festivalih v Kanadi, Indiji in v Nemčiji.

 

 

Maria Grazia Calandrone, Italija 

Maria Grazia Calandrone (1964) je pesnica, pisateljica, dramatičarka, performerka in novinarka. Dela v kulturni redakciji radia RAI 3, piše literarne kritike za časopise in revije, vodi pesniške delavnice na osnovnih šolah, v zaporih in psihiatričnih ustanovah. Njena zadnja pesniška zbirka, Giardino della gioia (Vrt radosti), je izšla letos. Prevedena je v več kot dvajset jezikov; v arabščini je izšel izbor njene poezije, zbirka Serie fossile (Fosilni niz, 2015) pa v angleščini in katalonščini.

 

Claudio Damiani, Italija

Claudio Damiani (1957) je izdal devet pesmiških zbirk in skoraj vse so bile nagrajene. Zadnja, naslovljena Cieli celesti (Nebeška nebesa), je izšla leta 2016. Damianijeva poezija, ki jo navdihujejo antični latinski pesniki in umetnost italijanske renesanse, je napisana v preprostem jeziku, ki v ospredje postavlja čustva. Leta 2016 je izdal zbirko esejev La difficile facilità. Appunti per un laboratorio di poesia (Zahtevna lahkotnost. Zapisi o pesniški delavnici). Je tudi sourednik rimske literarne revije Viva.

 

 

 

Maria Paula Erizanu, Moldavija 

Maria Paula Erizanu (1992) se je rodila v Moldaviji, a živi v Londonu, kjer je magistrirala iz novinarstva. Poleg literature piše za ugledne mednarodne medije. Odmeven in nagrajen je bil že njen prvenec Aceasta e prima mea revolutie – Furati-mi-o (To je moja revolucija. Ukradite jo, 2010) o opozicijskih protestih v Moldaviji 2009, sledila je pesniška zbirka Ai grija de tine (Pazi nase, 2015). Zdaj piše zgodovinski roman Ard padurile (Gozdovi gorijo), za katerega je lani prejela štipendijo SEP.

 

Zvonko Karanović, Srbija

Zvonko Karanović (1959) ima doma status kultnega pesnika undergrounda. Piše poezijo in romane, v njegovih delih je opaziti vpliv beatnikov, filma in popkulture. Najbolj znan je po romaneskni trilogiji romanov Dnevnik dezertera (Dnevnik dezerterjev), ki opisuje turbulentna devetdeseta v Srbiji. Zadnja leta se posveča poeziji, piše pesmi v prozi, tematsko so v ospredju občutja lirskega subjekta. Zadnjo zbirko Iza zapaljene šume (Za gorečim gozdom) je objavil lani. Preveden je v več jezikov, izbor njegove poezije je izšel tudi v ZDA.

 

 

Enes Karić, Bosna in Hercegovina

Enes Karić (1958) je pisatelj in redni profesor za hermenevtiko Korana na Fakulteti za islamske študije v Sarajevu. Diplomiral je iz islamskih študij in politologije ter doktoriral na Filološki fakulteti v Beogradu. Znanje arabščine in religiologije je izpopolnjeval na univerzah Yale, Oxford in Al-Azhar. Leta 1995 je izšel njegov prevod Korana v bosanščino. Piše znanstvene študije, eseje o bosanski zgodovini in sodobnosti ter prozo. Njegov zadnji roman Boje višnje (Barve višnje, 2016) je kronika avtorjeve rojstne vasi Višnjevo.

 

 

Jonas Lüscher, Švica

Jonas Lüscher (1976) je avtor novele Frühling der Barbaren (2013; Pomlad barbarov, 2017), v kateri ironično in z veliko črnega humorja tematizira finančno krizo, in romana Kraft (2017), v katerem se satirično loteva neoliberalizma. Za časopise in revije piše poglobljene članke o aktualnih družbenih problemih (imigracije, digitalizacija itd). Oba romana sta bila nominirana za nemško in švicarsko knjižno nagrado, Kraft je slednjo tudi prejel; prevedena sta v več jezikov in tudi prirejena za oder.

 

 

 

Amanda Mihalopulu, Grčija

Amanda Mihalopulu (1966) je ena najvidnejših grških avtoric. Piše romane, kratke zgodbe, knjige za otroke in eseje ter poučuje kreativno pisanje. Za svoja dela je bila večkrat nagrajena, med drugim je za zbirko kratke proze Λαμπερή μέρα (Bleščeč dan, 2013) prejela nagrado atenske akademije, ki velja za najpomembnejše grško literarno priznanje. Njena dela so prevedena v dvajset jezikov, tudi v angleščino, nemščino, slovenščino in španščino. Avtoričino zadnje delo je literarizirana avtobiografija Μπαρόκ (Barok, 2018).

 

 

 

Manjola Nasi, Albanija

Manjola Nasi (1982) je na Univerzi v Tirani diplomirala iz angleščine in doktorirala iz poezije T. S. Eliota. Poleg pisanja poezije prevaja iz angleščine in predava na tiranski Fakulteti za tuje jezike. Izdala je zbirki Soneti i vjeshtës (Jesenski soneti, 2002) in Një udhëtim e gjysmë (Potovanje in pol, 2018). Za svojo poezijo je prejela več priznanj, tudi nagrado albanskega ministrstva za kulturo. Kot gostja se udeležuje mednarodnih knjižnih sejmov, njene pesmi pa so prevedene v več jezikov.

 

 

Sverrir Norland, Islandija

Sverrir Norland (1986) je magistriral iz kreativnega pisanja na Univerzi Middlesex v Londonu. Doslej je izdal dva romana, Kvíðasnillingarnir (Mojstri tesnobe, 2014), v katerem tematizira sodobno islandsko družbo, in Fyrir allra augum (Na vidiku, 2016). Piše tudi kratke zgodbe in pesmi. Snov za svoja dela črpa iz aktualnega družbenega dogajanja. V Reykjaviku je lani ustanovil majhno založbo AM forlag, izdaja tudi spletni novičnik Leslistinn o knjigah. Na Festivalu Vilenica gostuje kot Perspektivni avtor na turneji.

 

 

Carolina Pihelgas, Estonija

Carolina Pihelgas (1986) je študirala antropologijo religije na Univerzi v Tartuju. Je avtorica več zbirk; zadnja zbirka pesmi v prozi Valgus kivi sees (Svetloba v kamnu) je izšla letos. V svoji zgoščeni in metaforični poeziji pogosto upesnjuje mitološke teme, nostalgijo za izgubljenimi svetovi ali raziskuje spomine. Leta 2012 je prejela nagrado Gustava Suitsa za poezijo. Je tudi urednica literarne revije Värske Rõhk, namenjene predstavitvi mladih avtorjev. V estonščino je prevedla več svetovno znanih pesnikov (Sapfo, Neruda, Plath).

 

 

 

Elizabeth Reapy, Irska

Elizabeth (E. M.) Reapy (1984) je magistrirala iz kreativnega pisanja na Kraljičini univerzi v Belfastu. Njen prvi roman Red Dirt (Rdeča prst, 2016) o treh mladih Ircih, ki v času irske krize pripotujejo v Avstralijo, da bi našli delo in začeli znova, je prejel irsko nagrado za prvenec leta 2016 in leta 2017 še irsko Rooneyjevo nagrado. Letos je izšel avtoričin drugi roman Skin (Koža) o mladi ženski Natalie, ki se nezadovoljna v svoji koži ter s svojim poklicnim in zasebnim življenjem odpravi po svetu, da bi spet našla sebe.

 

Ivana Šojat, Hrvaška

Ivana Šojat (1971) je vsestranska književnica, piše romane, kratke zgodbe, poezijo, zgodbe za otroke in eseje. Njeno zadnje delo je roman Ezan (2019). V preteklosti je delala tudi kot dopisnica iz Bruslja, prevajalka, danes pa piše kolumne za Večernji list. Za svoja dela je prejela vse vidnejše hrvaške nagrade, nekatera dela so bila prirejena za oder in prav tako nagrajena. Leta 2016 je za svoj opus in promocijo hrvaške kulture doma in v tujini prejela hrvaško odlikovanje danica Marka Marulića.

 

 

Gian Mario Villalta, Italija

Gian Mario Villalta (1959) je diplomiral iz sodobne književnosti na Univerzi v Bologni. Poučuje na gimnaziji, od leta 2003 je umetniški vodja literarnega festivala Pordenonelegge. Piše poezijo (Vanità della mente / Nečimrnost razuma, 2011), prozo (roman Satyricon 2.0 / Satirikon 2.0, 2014), drame, literarne študije in kritike. Poezijo piše tako v beneškem narečju kot v knjižnem jeziku. Raziskovanje pesniškega jezika je zanj vedno povezano tudi z raziskovanjem lastne identitete in pripadnosti.