Literatura in pripoved: Postklasične perspektive in analize
17. Mednarodni komparativistični kolokvij Slovenskega društva za primerjalno književnost

Koncept kolokvija
Pripravila Dr. Alenka Koron, letošnja vodja kolokvija

V spremljevalnem program letošnjega festivala Vilenica z naslovom Ego in fabula bo 10. in 11. septembra tudi mednarodni komparativistični kolokvij, že sedemnajsti po vrsti. Kolokvij organizirata Slovensko društvo za primerjalno književnost in ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede. Tokratni kolokvij bo potekal v dvorani Lili Novy v Cankarjevem domu v Ljubljani in bo posvečen teoriji pripovedi oziroma naratologiji. Gre za sodobno teoretsko obravnavo pripovedovanja zgodb, ki se v širšem smislu tesno prepleta z osrednjo festivalsko temo. Sodelovali bodo slovenski in tuji literarni znanstveniki iz Avstrije, Belgije, Hrvaške, Madžarske in Srbije ter razpravljali o temi Literatura in pripoved: Postklasične perspektive in analize. Pripoved v naslovu kolokvija je mišljena široko, kot sklop literarnih oblik in žanrov z značilno strukturo, ki vključuje govorca, njegovo sporočilo ali zgodbo in naslovnika; poleg pripovednih in lirskih besedil obsega pripoved še verbalne meje presegajoče umetnostne žanre (film, likovno umetnost, ples itn.). Hkrati je v tem širokem smislu razumljena kot temeljno orodje, s katerim mislimo sebe in svet, v zadnjem času vse pogosteje tudi kot orodje za čustvovanje in čutenje. Vse to pa povezuje misel, da je pripovedni način reprezentiranja sveta vsenavzoč in hkrati presega področje literature.
S tem širokim konceptom pripovedi se ukvarja postklasična naratologija, ki je danes živahno področje literarnoteoretskih raziskav in postaja vse bolj interdisciplinarna, tako da je celo moderno govoriti o pripovednem obratu v znanosti, primerljivem z nekaj desetletij starejšim lingvističnim obratom. Hkrati s procesom širitve zanimanja za pripoved onkraj humanistike teče tudi intenzivna diskusija znotraj literarne stroke o sami naravi pripovednega diskurza in povezavah z analizami in interpretacijami tekstov. Ljubljanski komparativistični kolokvij se bo vključil v aktualne debate obeh področij in odpiral vprašanja, ki presegajo zgolj imanentno literarne pristope. Poleg pripovedništva in poezije bo analiziral tudi televizijske nadaljevanke, filme, risoromane itn.