Zbornik Vilenica

Osrednja publikacija festivala je obsežni Zbornik Vilenica, v katerem je predstavljenih 10 avtorjev iz srednjeevropskih in drugih držav. Besedila so objavljena v izvirniku ter slovenskem in angleškem prevodu. Posebna razdelka sta namenjena vileniškemu nagrajencu in avtorici v središču. Urednik zbornika je Aleš Učakar.

***

Antologija sodobne avstrijske in nemške književnosti

Zbirka Antologije Vilenice, Društvo slovenskih pisateljev, 2023

Spremna beseda k antologiji

Pripravila dr. Amalija Maček, slovenska sourednica antologije

Leto 2023 bo zaznamoval nastop Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu, ki je največji tovrstni sejem na svetu. Država gostja je v središču medijskega poročanja več kot 6000 novinarjev, njen nastop je namenjen celostni promociji države na področju književnosti, umetnosti, turizma in kulinarike, tudi športa. Slovenija se bo predstavila s številnimi razstavami, koncerti ter literarnimi in strokovnimi dogodki, osrednje prizorišče pa bo slovenski paviljon na samem sejmu, ki so ga oblikovali slovenski arhitekti in v katerem bodo razstavljeni prevodi slovenskih del v tuje jezike zadnjih treh let. Priprave na gostovanje potekajo že več let in med drugim vključujejo subvencioniranje prevodov, izobraževanje založnikov ter prevajalcev, cilj nastopa pa je dolgoročno okrepiti prepoznavnost slovenskih avtoric in avtorjev tako v nemškem govornem prostoru kot po vsem svetu. Število prevodov v tuje jezike se je po letu 2013 povečalo za skoraj sto odstotkov. Posebej se je okrepila prisotnost slovenskih avtoric in avtorjev v nemškem govornem prostoru, tako s prevodi kot tudi z branji na pomembnih festivalih in v kulturnih institucijah, če izpostavimo morda Ano Marwan, Natašo Kramberger, Anjo Zag Golob, Aleša Štegra in Gorana Vojnovića, ki so v Nemčiji že dobro prepoznavna imena.

Frankfurtski knjižni sejem ni več le poslovni sejem, ampak vse bolj postaja tudi sejem srečevanj in medsebojnega spoznavanja, zato pristojni od samega podpisa pogodbe poudarjajo, kako pomembna je medkulturna izmenjava v obeh smereh. Marca in avgusta vsako leto Javna agencija za knjigo gosti pomembne nemške novinarje in organizatorje literarnih dogodkov. V začetku junija pa je v Sloveniji prvič zasedala Nemška akademija za jezik in slovstvo iz Darmstadta, ki podeljuje tudi najvišje literarno priznanje v nemškem govornem prostoru – Büchnerjevo nagrado. Med njenimi člani so najvidnejši nemški avtorji in avtorice, ki so ob tej priložnosti obiskali Ljubljano, kjer so predstavili svoja dela in počastili izid velike antologije slovenske lirike v nemškem prevodu. Ta je v sodelovanju z akademijo iz Darmstadta pravkar izšla pri priznani založbi Hanser pod naslovom Mein Nachbar auf der Wolke (ur. Matthias Göritz, Amalija Maček in Aleš Šteger).

Nemška in avstrijska književnost imata zgodovinsko gledano precej različno pot, dandanes pa sta zaradi pogostih selitev avtoric in avtorjev znotraj tega jezikovnega območja ter zaradi tendence, da najboljši avstrijski avtorji svoja dela izdajajo pri nemških založbah, tesno povezani. Zgodovinsko gledano je bil nemški jezik in s tem tudi književnost v času Jugoslavije nezaželen in le redke knjige nemških in avstrijskih avtorjev so našle mesto v uglednejših literarnih zbirkah tedanjega časa. Tukaj lahko morda izpostavimo prevode romanov Čarobna gora Thomasa Manna (Janez Gradišnik, 1956), Mož brez posebnosti Roberta Musila (Janez Gradišnik, 1962) in Malina Ingeborg Bachmann (Anja Uršič, 1983). Po letu 1991 je število prevodov iz nemščine skokovito poraslo, verjetno predvsem zaradi obračanja Slovenije proti nemškemu govornemu prostoru kot zavezniku in zgledu (na primer na področju prava). Geografska bližina, skupna preteklost in do neke mere sorodna mentaliteta, predvsem pa tudi vse več podpor založnikom za prevode in izdajanje del nemško pišočih avtorjev, vse to je doprineslo k porastu, morda nekoliko tudi same spremembe v načinu pisanja teh avtorjev, ki so po združitvi obeh Nemčij pogosto obravnavali za nas zanimive teme tranzicije, po drugi strani pa so se podobno kot slovenski avtorji zgledovali po ameriški književnosti. Nemška in avstrijska književnost sta dandanes svetovljanski, odprti za zunanje vplive in notranjo raznolikost, še vedno pa ohranjata nekatere specifike svojega prostora in literarnega izročila. Zato smo ju izbrali za fokus letošnjega festivala Vilenica, na katerem bomo gostili pomembne nemške avtorje, literarne posrednike ter izdali posebno antologijo nemško govorečih avtoric in avtorjev. Besedila zanjo so izbrali Andreas Unterweger, Ludwig Hartinger in Amalija Maček, ki so želeli pripraviti čim bolj pester izbor manj znanih imen z zanimivimi, tudi inovativnimi pisavami, in predstaviti nekatere v nemškem prostoru izredno uveljavljene in nagrajevane avtorje, ki v slovenščini presenetljivo še nimajo knjižnega prevoda, čeprav bi si ga zaslužili. Eden takšnih je denimo Büchnerjev nagrajenec Clemens Setz in avtorica, ki živi in piše v Furlaniji, Esther Kinsky. Tako geografsko kot po miselnosti sta nam blizu tudi avstrijski avtorici Anna Baar in Valerie Fritsch. Izbor besedil v slovenščino prevajajo uveljavljeni prevajalci, med njimi Seta Knop, Mojca Kranjc, Anja Naglič, Štefan Vevar in drugi.

Knjiga bo izšla s pomočjo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, Goethe-Instituta Slovenija in Avstrijskega kulturnega foruma.