33. Mednarodni literarni festival Vilenica v organizaciji Društva slovenskih pisateljev in Kulturnega društva Vilenica iz Sežane se bo odvijal med 4. in 9. septembrom v Celju, Hrastniku, Kočevju, Kopru, Lipici, Ljubljani, Lokvi, Sežani, Štanjelu in Trstu ter v jami Vilenica. V festivalskem tednu bodo predstavljeni najboljši avtorji in njihova literatura s področja Srednje Evrope pa tudi iz drugih držav Evrope in ostalega sveta.

Letošnja tema festivala v luči vseprisotnega diskurza o finančni in drugih krizah izpostavlja odnos subjekta do materialne realnosti ali drugače: Kaj pomeni biti oziroma delovati kot avtorica/avtor v začetku 21. stoletja? V novem stoletju, ko se avtorice in avtorji srečujejo z realnimi eksistenčnimi problemi, se vprašanje kdo piše ne omejuje več le na lastno sobo pišoče(ga), temveč na širši družbeni kontekst, ki ga zaznamuje devalvacija kulture in umetnosti ter posledično ustvarjalkinega/ustvarjalčevega statusa. Tokratna Vilenica bo pod festivalskim naslovom Pisati in preživeti prevpraševala naslednje: Kaj pomeni biti avtorica/avtor danes in kaj konstituira njeno/njegovo identiteto? Je mogoče biti avtor brez objav in brez bralcev? Kdo »naredi« avtorico/avtorja? In kakšno je njeno/njegovo mesto v distribuciji moči in materialnih dobrin, ki jih prinaša posodobljena knjigotržna veriga, kjer je avtorski del finančno pogosto najslabše ovrednoten, avtor(ica) pa zato prisiljen(a) v konstantno produkcijo, da sploh lahko preživi? To so torej izhodiščna vprašanja, ki bodo tematizirala okroglo mizo Srednjeevropske pobude v Lipici.

Z obravnavo razmerja med literaturo (ter umetnostjo sploh) in njenim družbenim kontekstom pa se bo ukvarjal 16. Mednarodni komparativistični kolokvij, ki ga Vilenica organizira v Ljubljani v sodelovanju s Slovenskim društvom za primerjalno književnost. Namen simpozija je problematizirati medsebojno interakcijo med literaturo in družbo, ki se kaže v njeni dvojni naravi; na eni strani književnost in umetnost sodelujeta pri opomenjanju družbene sfere, na drugi strani pa družbeni akterji uporabljajo (in zlorabljajo) književne prakse za ustvarjanje specifičnih pomenov – in specifičnih ideoloških narativov – ki jih želijo reproducirati v nekem družbenem kontekstu.

Osrednje ime festivala je prejemnik nagrade Vilenica 2018, tj. nemški pisatelj bolgarskega rodu Ilija Trojanow. Temu za različnost odprtemu transkulturnemu pisatelju, ki je doma v več svetovih, podeljuje žirija Vilenice nagrado za izjemno kritično in pokončno držo, ki jo prepričljivo ubeseduje v dokumentarni literaturi, predvsem pa zelo poetično v esejih, romanih in pesmih.

Festival postavlja v središče tudi slovensko pisateljico Mojco Kumerdej, ki se s strastno zavzetostjo, eruditsko in izjemno artikulirano posveča nastanjanju svoje literature. Mojca Kumerdej bo večkrat nastopila na festivalskih dogodkih, festival pa spremlja tudi zbirka njenih kratkih zgodb Fragma, ki bo v angleškem prevodu Rawleyja Graua izšla pri ameriški založbi Dalkey Archive Press.

Ob dobitniku mednarodne literarne nagrade Vilenica in slovenski avtorici v središču bo festival gostil še vrsto literarnih ustvarjalcev in kulturnih posrednikov iz 16 držav sveta. Na literarnih branjih, ki predstavljajo stalnico vileniškega programa, se bodo predstavili še drugi slovenski avtorji: David Bandelj, Primož Repar in Simona Semenič.

V slovenskem jeziku pa lahko beremo tudi dela drugih udeležencev: na Vilenici bodo nastopili ameriški pesnik, kritik in prevajalec slovenske lirike Brian Henry (Astronavt, Mondena, 2000), slovaška družbeno angažirana pisateljica Uršuľa Kovalyk, tudi dramska terapvetka v gledališču Theatre With No Home, kjer nastopajo brezdomci in ljudje s posebnimi potrebami (DRAG ŠOVU, Cankarjeva založba, 2016), in malteški pisatelj ter pesnik Immanuel Mifsud, ki je v malteškem jeziku spesnil tudi nekaj izvirnih uspavank, leta 2011 pa prejel Evropsko nagrado za književnost (Prgišče listja, Inštitut IRIU, 2013; Jutta Heim, Cankarjeva založba, 2018).

Ob izidu romana Moskovijada, ki sta ga prevedla Primož Lubej in Janja Vollmaier Lubej in bo izšel pri Cankarjevi založbi, se na festival vrača lanskoletni prejemnik nagrade Jurij Andruhovič, vrača pa se tudi ukrajinski prejemnik štipendije SEP 2017 Andrij Ljubka. Iz Romunije prihaja na Vilenico dramatik, novinar in avtor s svojstveno poetiko Petre Barbu, iz Gruzije pesnik, prevajalec in literarni kritik Šota Iatašvili, iz Madžarske avtorica kratkih zgodb in potopisnih esejev Noémi Kiss in iz Avstrije družbeno angažirana in večkrat nagrajena prozaistka Karin Peschka. Na festivalu se bo predstavila tudi poljska pesnica in prozaistka Wioletta Greg, ki živi in ustvarja v britanskem Essexu.

V sodelovanju z International Festival of Authors iz Toronta gosti Vilenica kanadskega avtorja, urednika in učitelja kreativnega pisanja Stuarta Rossa, s festivalom Cúirt iz irskega Galwaya pa prozaistko Éilís Ní Dhuibhne, prejemnico nagrade irskega PEN-a za izjemni prispevek k irski literaturi. Vilenica bo s svojim prestižnim mestom med evropskimi festivali ponudila tudi prostor za kulturno izmenjavo med avtorji in literarnimi posredniki – gostje festivala bodo založniki in organizatorji literarnih manifestacij iz Avstrije, Irske, Italije, Kanade in Velike Britanije.

Posebna pozornost bo z izidom antologije in gostovanjem avtorjev namenjena književnosti Malte, ki je v slovenskem prostoru še vedno precej neznana. Antologija sodobne malteške književnosti z naslovom Wara Settembru predstavlja 20 avtoric in avtorjev, ki so malteško književnost postavili na svetovni literarni zemljevid; v njej najdemo kar nekaj danes v svetu priznanih literarnih imen, kot sta na primer dobitnika Evropske nagrade za književnost Immanuel Mifsud in Walid Nabhan. Ob izidu knjige bo festival gostil večkrat nagrajeno pisateljico Clare Azzopardi, ki piše tako za otroke kot za odrasle, pisateljico, prevajalko in performerko Loranne Vella, pesnika Norberta Bugejo, predavatelja na postkolonialnih študijah na Sredozemskem inštitutu Malteške univerze, in že omenjenega Immanuela Mifsuda. Več o antologiji na strani 16.

Mednarodna žirija v sestavi gostov festivala bo med srednjeevropskimi avtorji, ki se bodo predstavili v zborniku in na literarnih branjih, ponovno izbrala dobitnika nagrade Kristal Vilenice, ki bo podeljen na literarni matineji v Štanjelu; v sklopu matineje bo letos podeljena tudi najmlajša med vileniškimi nagradami – Mlada Vilenica, ki letos praznuje polnoletnost. Srednjeevropska pobuda (SEP) pa bo v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev na 33. Vilenici trinajsto leto zapored podelila pisateljsko štipendijo SEP za spodbujanje literarnega ustvarjanja in izmenjave mladih literatov iz Albanije, Belorusije, BiH, Črne gore, Makedonije, Moldavije, Srbije in Ukrajine.

Vilenica še naprej sodeluje s Šolskim centrom Srečka Kosovela Sežana in z Akademijo za glasbo. Študentje oblikovanja kamna z Višje strokovne šole ŠC Srečka Kosovela Sežana bodo oblikovali kamnito priznanje Kristal Vilenice 2018, študentje fotografije pa bodo spremljali celotni festival in pripravili zaključno fotografsko razstavo. Študentje Akademije za glasbo sodelujejo pri pripravi izvirne avtorske skladbe, ki bo zaigrana ob podelitvi nagrade v jami.