Tuji gostje na Vilenici 2016
Ingmāra Balode, Latvija
Ingmāra Balode, rojena leta 1981, je pesnica in prevajalka. Bila je pobudnica in vodja mnogih kulturnih projektov, med drugim spletne strani www.satori.lv. Je urednica pri založbi Mansards, predava pa tudi na Latvijski kulturni akademiji. Njena prva zbirka Ledenes, ar kurām var sagriezt mēli (Bombončki, ki ti lahko porežejo jezik) je izšla leta 2007. Njene pesmi so prevedene v številne jezike. Prevaja poezijo iz angleščine in ruščine ter v soavtorstvu tudi iz češčine, slovaščine in makedonščine.
Foto © R. Lazda
Adisa Bašić, Bosna in Hercegovina
Adisa Bašić se je rodila leta 1979 v Sarajevu v Bosni in Hercegovini. Je magistrica primerjalne književnosti in bibliotekarstva, prav tako je magistrirala s temo o človekovih pravicah in demokraciji. Bašićeva je avtorica štirih pesniških zbirk; med njimi Promotivni spot za moju domovinu (Reklamni video za mojo domovino, 2011), za katero je prejela mednarodno nagrado Literaris Bank Austria (2012). Njene pesmi so objavljene v vseh novejših antologijah bosanske poezije.
Foto © Zoran Lešić
Alexandre Bergamini, Francija
Pesnik in pisatelj Alexandre Bergamini se je rodil leta 1968 v mestecu Belley v Franciji. Študiral je igro, režijo in dramaturgijo. Piše o odrekanju, izgubi in samoti. Njegov pesniški prvenec Fragments d’une ruine (Fragmenti nekega propada) je izšel leta 1999, napisal pa je tudi poetično pripoved Autopsie du sauvage (Avtopsija divjaka, 2003), dokumentarno pripoved o aidsu Sang damné (Prekleta kri, 2011) in zgodovinsko dokumentarno delo Quelques roses sauvages (Nekaj divjih rož, 2015).
Foto © Simao Bessa
Jana Bodnárová, Slovaška
Ena osrednjih slovaških avtoric Jana Bodnárová se je rodila leta 1950 v kraju Jakubovany na Slovaškem. Študirala je umetnostno zgodovino. Njen opus obsega dvajset proznih in pesniških del za odrasle in otroke, gledališke in radijske igre ter televizijska scenarija. Med slovaškimi literati je pionirka performativne videopoezije. Njena dela so prevedena v več jezikov in so bila večkrat nagrajena (nagrada Ivana Kraska za prvenec leta 1990, nagrada Drama za najboljšo dramo leta 2004, nagrada Biblioteke leta 2014).
Foto © Lucia Gardin
Julja Cimafejeva, Belorusija
Pesnica Julja Cimafejeva se je rodila leta 1982 v kraju Spjariža v Belorusiji. Študirala je angleški jezik in književnost ter magistrirala iz literarnih ved na Beloruski državni univerzi. Prevaja iz angleščine in je sourednica spletne revije za prevodno književnost PrajdziSvet. Njena pesniška zbirka Кніга памылак (Knjiga napak, 2014) je bila nominirana za nagrado za najboljši beloruski literarni prvenec. Sodelovala je na različnih mednarodnih festivalih v Franciji, Litvi in Ukrajini ter na Švedskem.
Foto © Algerd Baharevič
Martin Dyar, Irska
Martin Dyar se je rodil leta 1976 v mestu Sligo na Irskem. Doktoriral je iz angleške književnosti na univerzi Trinity College Dublin. Je avtor drame Tom Loves a Lord (Tom ljubi gospoda) o irskem pesniku Thomasu Mooru, ki je bila leta 2011 uprizorjena v Dublinu. Njegova prva pesniška zbirka Maiden Names (Dekliška imena) je izšla leta 2013. Uvrščena je bila med najboljše knjige leta po izboru časnikov The Guardian in The Irish Times ter nominirana za več nagrad.
Foto © Fran Marshall
Dana Grigorcea, Romunija, Švica
Dana Grigorcea se je rodila leta 1979 v Bukarešti v Romuniji. Magistrirala je iz nemške in nizozemske filologije v Bukarešti, v Belgiji in Avstriji pa je študirala še gledališko in filmsko režijo ter novinarstvo. Piše prozo in pripravlja prispevke za časnik Kurier, radio Deutsche Welle in televizijsko hišo Arte. Za zadnji roman Das primäre Gefühl der Schuldlosigkeit (Prvinski občutek nedolžnosti, 2015), ki je kandidiral na literarnem tekmovanju za nagrado Ingeborg Bachmann, je prejela nagrado 3sat-Preis.
Foto © Ayse Yavas
Jovica Ivanovski, Makedonija
Jovica Ivanovski se je rodil leta 1961 v Skopju v Makedoniji. Je eden vidnejših makedonskih pesnikov, ki redno objavlja v domačih in tujih literarnih revijah, njegova poezija pa je uvrščena v več makedonskih antologij. Izbor njegovih pesmi je izšel tudi v angleščini v knjigi Open the Window and Let the City Breathe a Little (Odpri okno in pusti mestu dihati, 2002). Ivanovski je avtor desetih pesniških zbirk, zadnja z naslovom Морето ми е до колена (Morje mi sega do kolen) je izšla leta 2016.
Foto © Sašo Dimoski
Katerina Kalitko, Ukrajina
Katerina Kalitko se je rodila leta 1982 v Vinici v Ukrajini. Diplomirala je iz političnih ved in novinarstva. Piše poezijo, prozo in prevaja iz bosanščine, hrvaščine in srbščine. Izdala je šest pesniških zbirk, zadnja z naslovom Катівня. Виноградник. Дім (Mučilnica. Vinograd. Dom) je bila izbrana za najboljšo ukrajinsko knjigo leta 2014. Leta 2015 je tudi z njeno pobudo v Ukrajini zaživel prvi literarni festival kratke zgodbe Intermezzo, istega leta pa je prejela tudi pisateljsko štipendijo SEP.
Foto © Miran Pflaum
Artis Ostups, Latvija
Artis Ostups, rojen leta 1988, je pesnik in literarni kritik. Leta 2013 je diplomiral iz filozofije na Latvijski univerzi. Je glavni urednik medmrežne literarne revije Punctum. Izdal je tri zbirke pesmi: Biedrs Sniegs (Tovariš sneg, 2010), ki je bila nominirana za latvijsko letno literarno nagrado za poezijo, Fotogrāfija un šķēres (Fotografija in škarje, 2013) ter Žesti (Kretnje, 2016). Piše tudi eseje na temo literature, umetnosti in filozofije.
Foto © Verners Kalni
Valerio Magrelli, Italija / Italy
Valerio Magrelli se je rodil leta 1957 v Rimu v Italiji. Je pesnik, prozaist, esejist, prevajalec iz francoščine in profesor za francosko književnost na Univerzi v Cassinu. Izdal je šest pesniških zbirk, med njimi Esercizi di tiptologia (Vaje iz klicanja duhov, 1992) in Il sangue amaro (Grenka kri, 2014), več proznih del in priročnik za spoznavanje poezije Che cos’è la poesia? (Kaj je poezija?, 2005). Za svoje pesniško in prevajalsko delo je bil večkrat nagrajen ter odlikovan z viteškim naslovom.
Foto © Bruna Ginanni
Aksinija Mihajlova, Bolgarija
Aksinija Mihajlova se je rodila leta 1963 v Rakevu v Bolgariji. Ena osrednjih bolgarskih pesnic je tudi prevajalka in urednica. Izdala je šest pesniških zbirk v bolgarščini, zadnjo z naslovom Смяна на огледалата (Zamenjava ogledal) leta 2015, zanjo pa je prejela nagrado Ivana Nikolova za najboljšo bolgarsko pesniško zbirko. V francoščini je izšla njena zbirka Ciel à perdre (Nebo za izgubo, 2014), za katero je prejela pomembno francosko pesniško nagrado Prix Guillaume Apollinaire, ki je le redko podeljena tujim avtorjem.
Foto © Vladislav Hristov
Ülar Ploom, Estonija
Ülar Ploom se je rodil leta 1955 v Tartuju v Estoniji. Je pesnik, pisec kratke proze, prevajalec iz italijanščine in strokovnjak za italijansko literaturo. Njegovo osrednje znanstvenoraziskovalno področje so dela Danteja Alighierija. Je avtor treh pesniških zbirk; za prvo zbirko z naslovom Üks ja kogu (Eden in vse, 2002) je prejel nagrado Betti Alver za najboljši prvenec in 2005 nagrado Juhana Liiva za najboljšo pesem v estonskem jeziku. Ploomove pesmi so bile objavljene v antologijah v angleškem in italijanskem jeziku.
Foto © Mare Ploom
Gábor Schein, Madžarska
Gábor Schein se je rodil leta 1969 v Budimpešti na Madžarskem. Diplomiral je iz madžarske in nemške literature in je zaposlen kot docent za madžarsko literaturo na Univerzi Eötvösa Lóránda v Budimpešti. Piše poezijo in romane, izdal pa je tudi epsko pesnitev Bolondok tornya (Stolp norcev, 2008) in zbirko kratkih zgodb Megölni, akit szeretünk (Ubiti ljubljenega, 2011). Za svoja dela je prejel več nagrad, med drugim tudi nagradi Józsefa Attile in Milana Füsta.
Foto © Studio Bakos
Robert Schindel, Avstrija
Robert Schindel se je rodil leta 1944 v Bad Hallu v Avstriji kot Robert Soël, sin judovskih staršev, ki sta bila poslana v koncentracijsko taborišče. Študiral je filozofijo in bil eden od pobudnikov dunajskega študentskega gibanja. Schindel, ki velja za enega od sodobnih avstrijskih klasikov, piše poezijo, prozo, drame in eseje. V svojih delih pogosto tematizira šoo. Je dobitnik mnogih nagrad in priznanj (nagrada Heinricha Manna) ter soustanovitelj literarnega festivala Literatur im Nebel, ki vsako leto gosti svetovno znanega literata.
Korana Serdarević, Hrvaška
Korana Serdarević se je rodila leta 1982 v Zadru na Hrvaškem. Diplomirala je iz hrvaške in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu. Delala je kot novinarka v kulturnih redakcijah Večernjega lista in Foruma. Od leta 2013 je zaposlena kot gimnazijska profesorica, poleg tega prevaja iz angleščine. Je avtorica dveh nagrajenih kratkih zgodb Kravosas (Progasti gož) in Ptice, njen prvenec, zbirka kratkih zgodb Nema se što učiniti (Ni kaj storiti), pa je izšel leta 2015.
Foto © Siniša Bogdanić
Mariusz Sieniewicz, Poljska
Mariusz Sieniewicz se je rodil leta 1972 v Olsztynu na Poljskem in velja za enega najzanimivejših sodobnih poljskih pisateljev. Je avtor več romanov: Prababka (Prababica, 1999), Rebelia (Punt, 2007), Walizki hipochondryka (Hipohondrovi kovčki, 2014) in zbirke kratkih zgodb Żydówek nie obsługujemy (Židinjam ne strežemo, 2005). Štirje njegovi romani so bili uprizorjeni. Med letoma 2011 in 2015 je deloval kot strokovni sodelavec na Poljskem nacionalnem inštitutu za filmsko umetnost.
Bogdan Suceavă, Romunija, ZDA
Bogdan Suceavă se je rodil leta 1969 v kraju Curtea de Argeș v Romuniji. Živi v ZDA, kjer je doktoriral iz matematike, zaposlen pa je kot profesor na Kalifornijski državni univerzi v Fullertonu. Suceavă, ki piše v romunščini, je avtor več zbirk kratkih zgodb, esejev ter romanov. Zanje je prejel več nagrad, tudi nagrado za najboljše prozno delo Društva pisateljev Bukarešte za knjigo Miruna, o poveste (Miruna, povest), ki je v slovenskem prevodu izšla pri založbi Modrijan.
Foto © Andrei Păcuraru
Kateřina Tučková, Češka
Kateřina Tučková se je rodila leta 1980 v Brnu na Češkem. Doktorirala je iz umetnostne zgodovine na Inštitutu za umetnostno zgodovino Karlove univerze v Pragi. Je avtorica štirih romanov. Prepoznavnost ji je prinesel drugi roman Vyhnání Gerty Schnirch (Izgnanstvo Gerte Schnirch, 2009), ki je požel kritiške pohvale, roman Žítkovské bohyně (Žitkovske boginje, 2012) je postal večkrat nagrajena prodajna uspešnica, prirejen pa je bil tudi za gledališki oder.
Foto © Vojtěch Vlk
Arvis Viguls, Latvija
Arvis Viguls, rojen leta 1987, je pesnik, literarni kritik in prevajalec. Za prvo pesniško zbirko Istaba (Soba, 2009) je dobil nagrado latvijskega društva pisateljev za najboljši prvenec in nagrado festivala Dnevi poezije za knjigo leta. Njegova druga zbirka 5:00 (2012), ki je bila deležna velike pozornosti in naklonjenosti kritikov, je bila nominirana za najboljšo pesniško zbirko leta. Njegove pesmi so bile objavljene v številnih antologijah in literarnih revijah.
Foto © Herta Pugača
Les Wicks, Avstralija
Les Wicks se je rodil leta 1955 v Sydneyju v Avstraliji in sodi med najprepoznavnejše osebnosti avstralske literature. Je pesnik, založnik in urednik. Leta 1977 je bil soustanovitelj združenja Poets Union, nepridobitne organizacije, ki zastopa avstralske pesnice in pesnike. Izdal je trinajst pesniških zbirk, zadnjo z naslovom Getting By Not Fitting In (Shajanje Neprilagajanje) leta 2016. Wicksova poezija je bila objavljena v več kot dvajsetih državah, gostoval je tudi na številnih mednarodnih festivalih po vsem svetu.
Foto © Susan Adams
