Literatura v preseku družbe, družba v preseku literature
16. Mednarodni komparativistični kolokvij Slovenskega društva za primerjalno književnost
Koncept kolokvija
Pripravil Marcello Potocco, eden od letošnjih vodij kolokvija
Simpozij Literatura v preseku družbe, družba v preseku literature se bo ukvarjal z obravnavo razmerja med literaturo (ter umetnostjo sploh) in njenim družbenim kontekstom, namerava torej odpreti vprašanje njune medsebojne interakcije. Na eni strani se bo odpiralo vprašanje, kako književnost in umetnost sodelujeta pri opomenjanju družbene sfere, na drugi strani pa, kako družbeni akterji uporabljajo (in zlorabljajo) književne prakse za ustvarjanje specifičnih pomenov – in specifičnih ideoloških narativov – ki jih želijo reproducirati v nekem družbenem kontekstu. Vsaj od raziskav t. i. althusserjancev (zlasti P. Machereyja in E. Balibarja) ter teorij diskurza (najprej seveda pri M. Foucaultu) naprej je jasno, da književnosti ne smemo razumeti kot neodvisne od družbene prakse, marveč nasprotno kot del diskurzivnih formacij, v katerih centri moči proizvajajo in reproducirajo pomene, četudi prikrito in z uporabo ideologije avtonomnosti. Z nekoliko drugačne perspektive so se teh procesov lotili kulturni študiji in Stuart Hall, ki tudi književnost razume kot del t. i. kulturnega kroženja, v katerem se nenehno prepletajo posameznikova in/ali družbena identiteta, produkcija kulturnih proizvodov, njihova potrošnja, regulacija in reprezentacija, tj. diskurzivni proces, v okviru katerega se tvorijo družbeni pomeni.
Simpozij Literatura v preseku družbe, družba v preseku literature se sicer ne bo povsem izogibal teoretski refleksiji zgornjih vprašanj; ta je bila na zadnjih štirih zelo plodovita, raznolika, na določenih mestih pa tudi izčrpana. Prav zato se bo simpozij bolj osredinil na konkretne primere literarnega in družbenega opomenjanja, tako splošnejše (primeri nacionalne ideologije) kot bolj specifične – v center pozornosti namreč želi postaviti obdobje po drugi svetovni vojni in delovanje diskurzivnih formacij na obeh straneh povojne blokovske delitve, tj. vzhodne komunistične in socialistične ter zahodne kapitalistične, in ju primerjati, tudi s stališča prikritega ali odkritega ideološkega delovanja v enem ali drugem.
