19. Mednarodni komparativistični kolokvij v organizaciji Slovenskega društva za primerjalno književnost bo obravnaval kompleksna razmerja med literaturo in vojno. V okviru programa letošnjega festivala bo potekal v živo, z možnostjo uporabe aplikacije Zoom za tuje udeležence.
Literatura in vojna: problemi, teksti, konteksti
Pripravil Alen Širca
Vojna tematika je stara toliko kot literatura. Tudi v slovenskem slovstvu že od najzgodnejših začetkov naletimo na motive vojne, čeprav so ti prava literarna snov, ki se je celovito vpletla predvsem v prozna besedila, postali šele v prejšnjem stoletju. Slovenska ›vojna proza‹ se je zavihtela v višje estetske lege v začetku štiridesetih let in še bolj v poznejših, povojnih desetletjih. Pravzaprav ta val vojne proze traja vse do danes, saj smo bili prav v zadnjih dveh desetletjih priča nekaterim vidnejšim delom te podzvrsti. Vsekakor ima vojna v slovenski literaturi pomembno mesto. Zato ne preseneča, da je nekaj največjih slovenskih literarnih imen, na primer Edvard Kocbek, Vitomil Zupan, Lojze Kovačič, povezanih prav z vojno tematiko. Kolokvij tako skuša preveriti že ustaljene literarnozgodovinske presoje teh del in hkrati ponuditi nove interpretacijske okvire, ki lahko opozorijo na aktualnost teh besedil tudi danes.
Vsaka vojna ima specifičen zgodovinski moment, svoj casus belli. V tem smislu se želi kolokvij najbolj posvetiti drugi svetovni vojni, ki je tudi najgloblje zarezala v tkivo slovenske družbe. Vendar seveda ne izključno tej vojni; različnim zgodovinskim in družbenopolitičnim kontekstom (različnih vojn) se morajo pridružiti tudi drugi teksti, druge literature, predvsem tiste, ki so slovenski najbolj ›sorodne‹ in najbližje, saj lahko prispevajo k njenemu boljšemu razumevanju. In obratno: slovenski primeri lahko na poseben način in močno osvetlijo tudi druge evropske tekste. Primerjalni vidik je v takem smislu lahko sicer zelo širok, a v ospredju bodo gotovo besedila, ki so nastala na tleh nekdanje Jugoslavije oziroma tudi širše – srednje in vzhodne Evrope.
Kolokvij namerava s svojim širokim pregledom ne nazadnje preveriti tudi nekatere novejše teoretske in metodološke modele pri raziskovanju kompleksnih razmerij med literaturo in vojno ter se tako približati polju ›vojnih študij‹, ki dobivajo v sodobni humanistiki čedalje prepoznavnejšo vlogo.
