Tuji gostje na Vilenici 2018

Tuji gostje na Vilenici 2018

Jurij Andruhovič, Ukrajina

Jurij Andruhovič: Foto © Yana Stefanyshyn

Jurij Andruhovič se je rodil leta 1960 v mestu Ivano-Frankivsk v Ukrajini. Študiral je na ukrajinski Tiskarski akademiji (1977–1982) in na moskovskem Literarnem inštitutu (1989–1991). Leta 1985 je ustanovil literarno-performativno skupino Bu-Ba-Bu (Burlesk – Balahan – Bufonada, tj. Burleska – Farsa – Burka). Do danes je objavil pet pesniških zbirk, šest romanov in štiri zbirke esejev. Njegov zadnji roman, ki je izšel leta 2018, nosi naslov Darlings of Justice. Njegov opus je bil nagrajen s šestimi prestižnimi mednarodnimi literarnimi nagradami, leta 2017 je prejel tudi nagrado Vilenica.

Clare Azzopardi, Malta

Clare Azzopardi: Foto © Giola Cassar

Clare Azzopardi (1977) je večkrat nagrajena pisateljica, ki piše tako za otroke kot za odrasle. Je predavateljica malteščine na Malteški univerzi. Njena dela so prevedena v številne jezike, leta 2015 pa je bila izbrana za enega izmed novih evropskih pisateljskih glasov.

Petre Barbu, Romunija

Petre Barbu: Foto © osebni arhiv

Petre Barbu se je rodil leta 1962 v Galaţiju. Piše kratke zgodbe, novele, romane in drame, v vsakodnevnem življenju pa je odgovorni urednik revije Forbes România. Leta 2003 je za dramo Tatăl nostru care eşti în supermarket (Oče naš, ki si v supermarketu) prejel nagrado UNITER Romunskega gledališkega združenja, za najboljšo romunsko gledališko igro leta. Barbu o svojih delih nerad pripoveduje in raje vidi, da govorijo sama zase

Norbert Bugeja, Malta /Malta

Norbert Bugeja: Foto © Institute for Mediterranean Studies, BUFS

Norbert Bugeja (1980) je avtor dveh pesniških zbirk: Bliet (Cities, 2009) in Nartici (Narthex, 2016). Njegova dela so bila objavljena v več mednarodnih in malteških antologijah. Je predavatelj postkolonialnih študij na Mediteranskem inštitutu Malteške univerze, predaval pa je tudi na drugih univerzah v Warwicku (VB), Kentu (VB) in na Malti.

Éilís Ní Dhuibhne, Irska

Éilís Ní Dhuibhne: Foto © Hazel Coonagh

Éilís Ní Dhuibhne (1954) je na Dublinskem univerzitetnem kolidžu doktorirala iz irskega ljudskega pripovedništva. Njen opus obsega romane, kratke zgodbe, drame, dela za otroke in znanstvene monografije. Piše tako v angleščini kot v irščini, se preizkuša v različnih žanrih, značilnost njene pisave pa je vpletanje ljudskega pripovedništva in mitov v zgodbe s sodobno tematiko. Je ena vodilnih irskih avtoric, prejemnica nagrade irskega PEN-a za izjemni prispevek k irski literaturi in nagrade Hennessy za življenjsko delo.

Wioletta Grzegorzewska, Poljska, Velika Britanija

Wioletta Grzegorzewska: Foto © Joanna Sidorowicz

Wioletta Grzegorzewska (1974) se je rodila na Poljskem, vendar od leta 2006 živi v Veliki Britaniji. Piše poezijo in prozo, njeno najprepoznavnejše delo pa je avtobiografski roman Guguły (Golenci, 2014), ki je 2017 izšel tudi v angleščini z naslovom Swallowing Mercury in bil med drugim nominiran za mednarodno nagrado Man Booker. Dogajanje je predstavljeno skozi oči deklice Wiole, ki odrašča na poljskem podeželju v času komunizma, ko sta življenje krojila oblast s svojimi restrikcijami na eni ter ljudsko vraževerje in krščanska vera na drugi strani.

Brian Henry, ZDA

Brian Henry: Foto © Susan Worsham

Brian Henry (1972) živi v Virginiji, kjer poučuje angleščino in kreativno pisanje na Univerzi v Richmondu. Je avtor desetih pesniških zbirk, zadnja je Static & Snow (Atmosferske motnje & sneg, 2015), v slovenščino pa je preveden njegov prvenec Astronaut (Astronavt, 2000). Je velik poznavalec in promotor slovenske poezije v ZDA in v Veliki Britaniji, prevajalec Šalamuna, Debeljaka in Štegra. Za prevod Štegrove zbirke Knjiga reči (The Book of Things, 2010) je prejel nagrado za najboljši knjižni prevod ameriškega združenja AATSEL.

Šota Iatašvili, Gruzija

Šota Iatašvili: Foto © Maka Gogaladze

Šota Iatašvili (1966) je eden najpomembnejših gruzijskih literatov. Piše poezijo, prozo, eseje in literarne kritike ter prevaja. Dvakrat je prejel najpomembnejšo gruzijsko literarno nagrado Saba: leta 2007 za najboljšo pesniško zbirko სანამ დროა (Dokler je še čas) in 2011 za zbirko literarnih kritik დალაგება (Pospravljanje). Je urednik največje gruzijske literarne revije ახალი საუნჯე (Novi zaklad). Njegova dela so prevedena v večino evropskih jezikov in v kitajščino.

Noémi Kiss, Madžarska

Noémi Kiss: Foto © Nóra Halász Budapester Zeitung

Noémi Kiss se je rodila leta 1974 v mestu Gödöllő in sodi med najvidnejše literarne glasove svoje generacije. V svojih delih se brezkompromisno loteva tem, o katerih se v javnosti redko govori, kot so družbeni spol, neprijetne strani materinstva, družinsko nasilje itd. Noémi Kiss, ki danes poučuje kreativno pisanje in predava o sodobni literaturi na Univerzi v Miskolcu, je avtorica več proznih del; nazadnje sta izšla roman Sovány angyalok (Suhi angeli, 2015) in zbirka kratkih zgodb Ikeranya (Mati dvojčkov, 2013).

Uršul’a Kovalyk, Slovaška

Uršuľa Kovalyk: Foto © osebni arhiv

Uršuľa Kovalyk se je rodila leta 1969 in živi v Bratislavi. Pisateljica, ki je izdala več dram, kratkoprozni zbirki in romana, po izobrazbi socialna delavka in po prepričanju feministka, vodi dramske terapije z brezdomci, odvisniki in hendikepiranimi. Tik pred izidom je njena zbirka kratkih zgodb Čisté zviera (Čista žival). V središče pisanja postavlja žensko, njen položaj v sodobni patriarhalni družbi, problematizira predpisane družbene vloge in norme, žensko seksualnost, zato so njena dela pogosto predmet razprav.

Andrij Ljubka, Ukrajina

Andrij Ljubka (1987), pesnik, pisatelj, esejist in prevajalec, živi v Užgorodu. Diplomiral je na visoki vojaški šoli v Mukačevem, iz ukrajinistike na Univerzi v Užgorodu, iz balkanskih študij pa na Univerzi v Varšavi. Njegovo najodmevnejše delo, tudi v tujini, je roman Карбід (Karbid, 2015) o sodobnih ukrajinskih tihotapcih. Je prejemnik več nagrad in literarnih štipendij (štipendija SEP). Ljubka je politično zelo angažiran (oranžna revolucija, Majdan) in si prizadeva, da bi se Ukrajina približala Evropi.

Immanuel Mifsud, Malta

Immanuel Mifsud (1967) je predavatelj književnosti na Malteški univerzi. Objavil je več proznih in pesniških knjig ter knjig za otroke, v malteškem jeziku je spesnil tudi nekaj izvirnih uspavank. Za svoje delo je prejel številne nagrade, tako nacionalne kot mednarodne, med drugim leta 2011 Evropsko nagrado za književnost. Njegova dela so prevedena v številne jezike, tudi v slovenščino (pesniška zbirka Prgišče listja in roman Jutta Heim obe deli sta prevedla Vera Pejovič in Peter Semolič).

Karin Peschka, Avstrija

Karin Peschka (1967) živi na Dunaju. Po študiju na akademiji za socialno delo v Linzu je med drugim delala z alkoholiki in brezposelno mladino ter pisala kolumne. Romaneskni prvenec Watschenmann (Grešni kozel) je objavila leta 2014 in zanj prejela več avstrijskih literarnih nagrad, pozornost bralcev in kritikov pa pritegnila tudi z romanoma FanniPold (2016) in Autolyse Wien (Avtoliza Dunaja, 2017); zadnji je prejel nagrado občinstva na literarnem natečaju za nagrado Ingeborg Bachmann in bil nominiran za Avstrijsko književno nagrado.

Stuart Ross, Kanada

Stuart Ross (1959) je pisatelj, pesnik, esejist, urednik in učitelj kreativnega pisanja, ki živi v Cobourgu (Ontario). Na kanadski literarni sceni je aktiven že od 70. let, do zdaj pa je izdal več kot 20 del, zadnji sta roman v pesmih v prozi Pockets (Žepi, 2017) in pesniška zbirka A Sparrow Came Down Resplendent (Vrabec se je spustil blesteč, 2016), za katero je 2017 prejel Kanadsko judovsko nagrado za poezijo. Ross je ustanovitelj založbe Proper Tales Press ter velik podpornik alternativne založniške scene in majhnih založb.

Loranne Vella, Malta

Loranne Vella (1972) je pisateljica, prevajalka in performerka. Je soavtorica fantazijskega romana za mladino The Fiddien Trilogy (Fidijska trilogija) ter avtorica romanov Magna^TM Mater in Rokit (Raketa) in več kratkih zgodb. V malteščino prevaja tudi knjige za otroke. Za svoje delo je prejela več malteških književnih nagrad. Živi v Bruslju.