Tuji gostje na Vilenici 2024

Lamija Begagić, BiH

Lamija Begagić: Foto © NOMAD/Dženat Dreković

Lamija Begagić (Zenica, 1980) je bosanska pisateljica. Diplomirala je iz južnoslovanskih književnosti na Filozofski fakulteti v Sarajevu. Piše prozo za odrasle in mladino. Je urednica otroških revij Palčić in 5Plus, revije za predšolske otroke in prvošolce Kolibrić ter članica uredništva revije za pravično izobraževanje Školegijum. Skupaj z Marino Veličković je napisala priročnik za osnovnošolke Furam feminizam (2018). Objavljala je posamezne kratke zgodbe v zbornikih, kot sta Bun(t)ovna p(r)oza in Poqueerene priče. Izdala je zbirke kratke proze Godišnjica mature (2005; Obletnica mature, 2011), Jednosmjerno (2010; Enosmerno) in Bolji mi (2019; Boljši mi) ter roman U zoni (2016; V coni, 2019). Za svoje literarno delo je prejela več nagrad in priznanj, med drugim posebno nagrado sklada Farah Tahirbegović »za prispevek k razvoju založniške dejavnosti, književnosti, bibliotekarstva in splošne kulture«.

Lenka Kuhar Daňhelová, Češka

Lenka Kuhar Daňhelová: Foto © Ewa Kotarbińska

Lenka Kuhar Daňhelová (1973) je pesnica, prozaistka, publicistka in prevajalka. Izdala je roman Cizinci (2004; Tujci) in več pesniških zbirk, nazadnje Hořem (2014; Skozi trpljenje) in Jaka nesmrtelnost? (2020; Kakšna nesmrtnost?). Njen prevajalski opus obsega več kot dvajset knjižnih prevodov sodobne poezije, proze in stvarne literature iz poljščine in slovenščine v češčino. Je ustanoviteljica avtorskega društva Stranou/Ob robu, ki od leta 2008 organizira mednarodni festival Evropski pesniki v živo.

Ryan Falzon, Malta

Ryan Falzon: Foto © Therese Debono

Ryan Falzon (Valletta, 1988) je malteški avtor, vizualni umetnik in likovni pedagog. Od leta 2011 je v različnih lokalnih publikacijah objavljal kratko prozo. Njegova pisava ima učinek kolaža, navdih črpa iz vizualnih praks. Ukvarja se s položajem milenijcev in generacije Z, preučuje vplive družbenih medijev, nostalgijo, vprašanja identitete, dinamike spolov, minevanja časa, intimnih odnosov in družbenih razredov, pa tudi naglega razvoja in preoblikovanja družbenega tkiva Malte. Leta 2022 je objavil roman SAJF, »glas malteške milenijske generacije, ki raziskuje vrtoglavo življenje na sredozemskem otoku v žgočih poletnih mesecih«. Pripoved, predstavljena s perspektive 30-letnega lokalnega učitelja, strastnega navdušenca nad avtomobili, se poglablja v sezonska prizadevanja, obžaluje trenutno stanje otoka, hkrati pa se spopada z zapletenimi odnosi in hrepeni po globlji povezanosti z bližnjim prijateljem. SAJF je bil uvrščen v ožji izbor za nacionalno knjižno nagrado Malta NBC 2023. Kot likovni umetnik je od leta 2009 je sodeloval na številnih samostojnih in skupinskih razstavah na Malti in drugod po Evropi. Falzon je učitelj likovne vzgoje na kolidžu St. Edward’s College v Birguju, na Univerzi na Malti pa je vključen v magistrski študij likovne umetnosti.

Petr Hruška, Češka

Petr Hruška: Foto © Petr Palarčík

Petr Hruška (1964) je pesnik, prozaist, literarni zgodovinar, univerzitetni predavatelj, sodelavec Inštituta za češko književnost Akademije znanosti v Brnu, organizator in pobudnik literarnih prireditev. Od leta 1995 je izdal deset pesniških zbirk, nazadnje Nikde neni řečeno (2019; Nikjer ni rečeno), Spatřil jsem svou tvař (2022; Opazil sem svoj obraz), tri knjige proze in dve strokovni monografiji. Je mednarodno uveljavljen pesnik in prejemnik številnih nagrad. Njegove pesmi so izšle v samostojnih zbirkah v več kot dvajsetih jezikih. Prvi knjižni izbor Hruškove poezije v tujini je izšel v slovenskem prevodu, v knjigi Meseci in druge pesmi (2004).

Dora Kaprálová, Češka

Dora Kaprálová: Foto © Dirk Skiba

Dora Kaprálová (1975) je literarna kritičarka, publicistka in prozaistka, dokumentaristka in scenaristka. Objavila je več proznih del, med drugim Berlinsky zapisnik (2016; Berlinski zapisnik), Utrpeni a jine žanry (2022; Trpljenje in drugi žanri), kar dve izdaji pa je doživela knjiga Navraty do Želar (2005, 2009; Vrnitev v Želare). Je tudi avtorica radijskih dokumentarcev in številnih intervjujev.

Efstatia Paliodzika, Grčija

Efstatia Paliodzika (Ευσταθία Παλιοτζήκα; Solun, 1994) je na Univerzi v Solunu diplomirala iz grške filologije ter magistrirala iz primerjalne književnosti. V minulih letih je delala v več krajih v šolstvu, kot vzgojiteljica pri ranljivih skupinah prebivalstva. Danes deluje kot književna urednica in prevajalka, svoje pesmi in prevode objavlja na različnih blogih in v literarnih revijah; objavlja pod psevdonimom Tria epsilon (Τρία Έπσιλον). Za svojo prvo pesniško zbirko Γνωρίζω αυτές που πλέκουν στη μέση της θάλασσας (2022; Poznam tiste, ki pletejo sredi morja) je leta 2022 prejela nagrado traka in nagrado Janisa Varverisa za pesniški prvenec, ki jo podeljuje Društvo grških pisateljev.

Paolo Rumiz, Italija

Paolo Rumiz (Trst, 1947) je italijanski novinar in pisatelj. Napisal je trideset knjig, ki izžarevajo njegovo strast do potovanja in raziskovanja. Njegovo pisavo v veliki meri zaznamuje meja, ob kateri živi. V časopisih Il Piccolo in La Repubblica je objavil vrsto potopisnih feljtonov, od pripovedi o vožnji s kolesom iz Italije v Turčijo do popotovanja vzdolž antične Apijeve ceste. Kot novinar je spremljal padec železne zavese, konflikte ob razpadanju Jugoslavije, porajanje populističnega nacionalizma v Italiji in Avstriji, vojno v Afganistanu in slabitev Evropske unije sto let po začetku prve svetovne vojne. Z režiserjem Alessandrom Scillitanijem je sodeloval pri desetih filmih, ki so temeljili na potovanjih po vseh nekdanjih frontah Evrope. Njegove knjige so prevedene v angleščino, francoščino, nemščino in jezike držav nekdanje Jugoslavije. Med nagradami, ki jih je prejel za svoje literarno delo, so leta 2013 nagrada revije L’Express za francoski prevod Hanibala, leta 2015 nagrada Nicolasa Bouvierja za knjigo Il ciclope (Kiklop) in leta 2021 evropska medalja cesarja Karla IV. za prizadevanje za evropsko enotnost. V slovenskem prevodu imamo Rumizovo dokumentarno knjigo Kot konji, ki spijo stoje (2016) in pesniško knjigo Kutina iz Carigrada. Balada za tri moške in žensko (2022), oboje v prevodu Mateja Venierja.

Robert Şerban, Romunija

Robert Șerban (Turnu Severin, 1970) je romunski pesnik, pisatelj, kulturni novinar, televizijski urednik in predsednik Mednarodnega festivala literature v Temišvaru (FILTM). Študiral je gradbeništvo na Politehniški univerzi ter zgodovino in teorijo umetnosti na Zahodni univerzi v Temišvaru. Deloval je v tiskanih in spletnih medijih, kot književni urednik in predavatelj novinarstva na univerzi. Za svojo prvo pesniško knjigo Firește că exagerez (1994; Seveda pretiravam) je prejel nagrado za prvenec Zveze romunskih pisateljev. Sledile so še pesniške zbirke Odyssex (1996), Timișoara în trei prieteni (2003; Temišvar v treh prijateljih), Cinema la mine-acasă (2006; Domači kino), Moartea parafină (2010; Parafinska smrt), Puțin sub linie (2015; Pod črto), Ascuns în transparență (2017; Skrito v prozornosti), Tehnici de camulflaj (2018; Kamuflažne tehnike), Aproape nimic sigur (2024; Skoraj nič ni gotovega) ter še več kot 20 knjig intervjujev, kritik in spominske proze. Njegova poezija je prevedena v večino evropskih jezikov ter objavljena v številnih antologijah in literarnih publikacijah v Romuniji in tujini.