Pisateljsko nagrado SEP za mlade avtorje na mednarodnem literarnem festivalu Vilenica podeljuje Srednjeevropska pobuda v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev. Glede na izredne izzive zaradi pandemije covida-19 sta se Srednjeevropska pobuda in Društvo slovenskih pisateljev leta 2021 odločila prevetriti dolgoletno nagrado SEP, namenjeno rezidenčnemu bivanju v eni od članic Srednjeevropske pobude in vzpostavila Pisateljsko nagrado SEP za mlade avtorje. Namen pisateljske nagrade je promocija mlade generacije pisateljev in pomoč pri širjenju njihovega dela s prevodi v jezike članic SEP. Podelitev pisateljske nagrade tako predvideva prevod dela avtorja oziroma avtorice v slovenščino in še en jezik držav SEP po izbiri nagrajenca oziroma nagrajenke.
Žirija za pisateljsko nagrado SEP za mlade avtorje za leto 2024 – sestavljajo jo predsednik Aljaž Koprivnikar, Leonora Flis, Jaruška Majovski in Suzana Tratnik – je odločila, da nagrado prejme Monika Herceg iz Hrvaške.
Biografija
Monika Herceg: foto © Sandra Šimunović
Monika Herceg (Sisek, 1990) je pesnica, dramatičarka, pisateljica in urednica pri založbi Fraktura. Doslej je prejela več kot petnajst literarnih nagrad.
Leta 2017 je prejela nagrado goran, ki se podeljuje mladim pesnikom za najboljši debitantski neobjavljeni rokopis, za Početne koordinate (Začetne koordinate). Knjiga je izšla leta 2018 in prejela Kvirinovo nagrado za mlade pesnike, nagrado Frana Galovića za najboljše literarno delo na temo domovine in/ali identitete, Slavićevo nagrado za najboljši prvenec leta 2018 in makedonsko mednarodno pesniško nagrado mostovi Struge za najboljši prvenec.
Zbirka Lovostaj. (Zaprta lovna sezona.) je bila leta 2018 nagrajena s hrvaško literarno nagrado prozak za najboljši neobjavljeni rokopis avtorja, starega do 35 let; izšla je leta 2019. Leta 2020 je izšla še njena tretja pesniška zbirka Vrijeme prije jezika (Čas pred jezikom) in ji prinesla nagrado Zvonka Milkovića za najboljšo zbirko z intimističnimi in/ali domovinskimi temami. Sodeluje pri evropski pesniški platformi Versopolis.
Tudi za kratko prozo je dobila več regionalnih nagrad, med njimi nagrado Ranka Marinkovića, regionalno nagrado biber za kratke zgodbe o spravi in regionalno nagrado lapis Histriae.
Za pesniško zbirko Lovostaj je leta 2024 prejela poljsko nagrado evropski pesnik svobode, ki se podeljuje vsaki dve leti.
Prejela je tudi nagrado, ki jo podeljuje Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu za najboljšo dramo, za igro Gdje se kupuju nježnosti (Kje kupovati nežnosti). Igra je bila premierno uprizorjena leta 2021. Za dramska besedila je prejela več nagrad, med njimi najprestižnejšo nagrado Marina Držića (dvakrat) in nagrado Hrvaškega narodnega gledališča v Mostarju. Njene igre predvajajo na hrvaškem nacionalnem radiu kot radijske drame, po igri Zakopana čuda (Zakopana čudesa) je bil posnet eksperimentalni film. Leta 2022 je izšla zbirka njenih iger Ubij se, tata (Ubij se, oči).
Pesmi, knjige in igre Monike Herceg so bile prevedene v več kot dvajset jezikov. Za svoje aktivistično delo je leta 2021 prejela nagrado Fierce Women. Trenutno piše romaneskni prvenec Razgovori s mrakom (Pogovori z mrakom).
Utemeljitev nagrade
Monika Herceg (1990, Hrvaška) je ta trenutek eden najodmevnejših in najbolj prepoznavnih glasov hrvaške sodobne literature. Pesnica, dramatičarka, pisateljica in aktivistka, je bralce in kritike navdušila že s pesniškim prvencem Početne koordinate (SKUD Ivan Goran Kovačić, 2018), ki ga odlikuje poglobljeno raziskovanje osebnega in kolektivnega spomina, travm ter zapleteni ples med zgodovino in identiteto. Njenemu začetnemu pesniškemu ustvarjanju, strukturiranemu okoli ciklične narave letnih časov, ki ga nemoteno združuje magični realizem s surovo resničnostjo, sta v značilni lirični intenzivnosti in čustveni globini sledili zbirki Lovostaj (Jesenski in Turk, 2019) in Vrijeme prije jezika(Fraktura, 2020). Medtem ko se v prvi potopimo v teme zdravljenja in premagovanja travm, ki jih zaznamuje močna družbena angažiranost, prek katere avtorica obravnava družbeno kritična vprašanja, kot so emancipacija, femicid in nasilje nad ženskami, je v slednji vidno avtoričino sondiranje v predjezikovno bistvo človeškega obstoja ter razkrivanje temeljne narave komuniciranja in razumevanja, s poudarkom na presečiščih med jezikom, spominom in identiteto. Poglobljen razmislek o človeški zavesti in stanju v današnjem svetu, razbijanje heteronormativne prevlade, uvajanje tematsko in formativno svežih perspektiv znotraj poetike in njena družbena drža so avtorici prinesli več pomembnih nacionalnih in mednarodnih nagrad, predvsem pa širok krog bralstva, ki v njeni poetiki ceni tako lirično lepoto kot tudi surovi prikaz družbenih anomalij, stanje marginaliziranih skupnosti, pri čemer izpisano globoko odmeva tako na osebni kot na kolektivni ravni ter povezuje pretekle in sedanje človeške izkušnje. Ob poudarku, da je avtoričino literarno delo obogateno z njeno vlogo v družbenem aktivizmu, prek katerega pomembno vpliva na javni diskurz in socialne spremembe, Monika Herceg brezkompromisno in zavzeto bogati literarni prostor Srednje Evrope in širše, pri čemer vzpostavlja pomemben most med različnimi plastmi človeške izkušnje in svoje delo gradi univerzalno dostopno ter globoko aktualno za današnji čas. Nagrada Srednjeevropske pobude je potemtakem priznanje njenemu izjemnemu talentu in hkrati spodbuda za nadaljnjo predanost literaturi ter širšim družbenim premikom, ki zaznamujejo njeno literarno in družbeno delovanje.
