Zgodovina primerjalne književnosti v Srednji Evropi
Pripravila dr. Blaž Zabel in Blaž Gselman, vodji 22. Mednarodnega komparativističnega kolokvija
Slovensko društvo za primerjalno književnost v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani in raziskovalno skupino ›Na poti k zgodovini primerjalne književnosti v luči globalizacije: Matija Murko in njegovi mednarodni sodelavci (J6-4620)‹ organizira mednarodno konferenco z naslovom ›Zgodovina primerjalne književnosti v Srednji Evropi‹. Konferenca bo potekala od 5. do 7. septembra 2024 v sklopu Mednarodnega literarnega festivala Vilenica.
Čeprav je bila srednjeevropska misel pomembna tako pri nastajanju primerjalne književnosti kot nove humanistične discipline kakor tudi pri njenem poznejšem razvoju, je ostajala intelektualna produkcija iz okolja, znanega tudi kot Mitteleuropa, praviloma slabo raziskana in redko zastopana v središčih akademske vednosti. To vrzel bo skušala vsaj deloma zapolniti konferenca, ki se bo osredinila na štiri poglavitne tematske sklope.
Prvi sklop bo posvečen zgodovini discipline v Srednji Evropi. Zanimalo nas bo, katere šole, tematike ali metode so najvplivnejše v srednjeevropski komparativistiki. Obenem se bomo spraševali, katere od njih je zgodovina spregledala in zakaj. Pri tem se ne bomo mogli izogniti vprašanju, zakaj je ostala srednjeevropska komparativistika slabo zastopana v akademskih razpravah o zgodovini discipline.
Drugi sklop bo ponudil širši intelektualni kontekst in premišljeval povezave med srednjeevropsko komparativistiko in drugimi svetovnimi regijami. Pregledali bomo medsebojne vplive med francosko littérature comparée in primerjalno književnostjo Srednje Evrope. Nadalje bomo premislili izmenjave srednjeevropskih in ruskih literarnih študij. Ne nazadnje nas bo tudi zanimalo, kaj je srednjeevropska komparativistika prispevala k ameriški primerjalni književnosti v obdobjih pred drugo svetovno vojno in po njej.
Tretji tematski sklop bo premislil odnose med središči in (pol)periferijami znotraj srednjeevropske primerjalne književnosti in iskal glavne vzroke za vznik asimetrij pri razvoju komparativistike v srednjeevropskih akademskih okoljih. Ob tem bomo skušali pojasniti, kako so vznikale neenakosti v intelektualnih izmenjavah med različnimi regijami. Obenem bomo pogledali, kako je komparativistika premišljevala večjezikovne literarne tradicije Srednje Evrope.
Zadnji, četrti tematski sklop bo posvečen misli Matije Murka kot prezrtega srednjeevropskega komparativista. Zanimalo nas bo, kakšen je pomen njegovega znanstvenega dela za razvoj primerjalne književnosti v Srednji Evropi ter kakšno vlogo je imel v razvoju primerjalnih slavističnih študij. Premislili bomo, kako si je Murko zamišljal filologijo kot humanistično disciplino in kakšen pomen ima njegovo raziskovanje ljudskega slovstva v sodobnih literarnih študijah.
Udeleženci 22. Mednarodnega komparativističnega kolokvija
Varja Balžalorsky Antić je literarna teoretičarka, pesnica in prevajalka. Med letoma 2009 in 2021 je poučevala na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Univerzi v Ljubljani, od leta 2022 pa je docentka za literarno teorijo na Oddelku za slovanske jezike Univerze v Mariboru. Trenutno je gostujoča profesorica na Inštitutu za slavistiko Univerze na Dunaju. Ukvarja se s teorijo lirike, subjektivnostjo v literarnem diskurzu, ritmanalizo, moderno svetovno poezijo, srednjeveško francosko književnostjo in ženskim avtorstvom. Je avtorica monografije Lirski subjekt. Rekonceptualizacija (ZRC SAZU, angleški prevod, Peter Lang, 2022) in številnih člankov, objavljenih v mednarodnih znanstvenih revijah. Uredila je skupinsko monografijo Razprave o sodobni slovenski književnosti (ZRC SAZU, 2021). Prevaja iz francoščine (P. Bourdieu, J.-N. Nancy, H. Lefebvre, L. Febre, H. Michauxm, P. Quignard) in srbščine (A. Tišma, M. Pantić, L. Blašković, I. Antić). Je avtorica pesniške zbirke Klobuk Vere Revjakine B. (LUD Šerpa, 2018).
Norbert Bachleitner (1954) je zaslužni profesor primerjalne književnosti na Univerzi na Dunaju. Bil je gostujoči profesor na različnih univerzah, med drugim na univerzi Sorbonne nouvelle v Parizu. Je član Academia Europea. Med področja njegoveg raziskovanja sodijo recepcija angleške in francoske literature v nemškem govornem okolju, literarni prevod in prevodoslovje, socialna zgodovina literature, cenzura, literatura in periodični tisk, intertekstualnost in digitalna humanistika. Med njegove nedavne knjižne publikacije sodijo (sourednik skupaj z Achimom Hölterjem in Johnom A. McCarthyjem) Taking Stock – Twenty-Five Years of Comparative Literary Research (Leiden, Boston: Brill, 2020), (ur.) Literary Translation, Reception, and Transfer (zbornik s konference Mednarodnega združenja za primerjalno književnost leta 2016 na Dunaju, zv. 2, Berlin, Boston: De Gruyter, 2020), (sourednik skupaj z Juliane Werner) Popular Music and the Poetics of Self in Fiction (Leiden, Boston: Brill, 2022) in Censorship of Literature in Austria, 1751–1848 (Leiden, Boston: Brill, 2022).
Ștefan Baghiu predava romunsko književnost in literarno teorijo na Oddelku za romanske študije Univerze Luciana Blage v Sibiuju v Romuniji in deluje kot tajnik uredništva revije Transilvania. Je eden izmed koordinatorjev Digitalnega muzeja romunskega romana (1845–1947), prvega digitalnega arhiva o modernem romunskem romanu, ki je obenem namenjen raziskovanju in prosto dostopen splošni javnosti. Uredil je več zbornikov, denimo Ruralism and Literature in Romania (Berlin: Peter Lang, 2019), Beyond the Iron Curtain: Revisiting the Literary System of Communist Romania (Berlin: Peter Lang, 2021) in Oddities and Orthodoxies in the Philosophy of State Socialism: Science, Social Engineering, Global Dialectics (Vienna: CEU Press, v pripravi). Prispevke je doslej objavljal v revijah Comparative Literature Studies, World Literature Studies, Studies in East European Thought, Primerjalna književnost, Transylvanian Review, Metacritic Journal in drugih. Njegov najnovejši članek o Srednji Evropi ima naslov »Capitalist Heterotopia & Lost Social Utopia: Documenting Class, Work, and Migration in Post-Communist East-Central European Fiction« (2024).
Max Behmer je študiral zgodovino in nemško filologijo v Heidelbergu in Krakovu. Trenutno je zaposlen v raziskovalni skupini, ki se posveča delu poljskega raziskovalca Zygmunta Lempickega (1886–1943). Je doktorski študent (v Heidelbergu in Wrocławu) na projektu o zgodovini filologije v obdobju med obema svetovnima vojnama.
Vladimir Biti je zaslužni profesor Univerze na Dunaju. Je avtor 12 knjig. Med njegove nedavne knjižne objave sodijo Tracing Global Democracy: Literature, Theory, and the Politics of Trauma (Berlin in Boston: De Gruyter, 2016), Attached to Dispossession: Sacrificial Narratives in Post-imperial Europe (Leiden in Boston: Brill, 2018), Post-imperial Literature: Translatio Imperii in Kafka and Coetzee (Berlin in Boston: De Gruyter, 2021) in Perpetrators’ Legacies: Post-imperial Condition in Sebald and McEwan (New York in London: Routledge; izide 30. septembra 2024). Uredil je zbornika Reexamining the National-Philological Legacy: Quest for a New Paradigm (Amsterdam in New York: Rodopi, 2014) in Claiming the Dispossession: The Politics of Hi/storytelling in Post-imperial Europe (Leiden in Boston: Brill, 2017) in souredil zbornik The Idea of Europe: The Clash of Projections (Leiden in Boston: Brill, 2021). Je sourednik revije arcadia: Journal of Literary Culture in častni predsednik odbora za literarno teorijo pri Mednarodnem združenju za primerjalno književnost (ICLA).
Milena Mileva Blažić je redna profesorica, zaposlena na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, po osnovne poklicu – diplomirana literarna komparativistka (1985), magistrica slovenska književnosti (1991), doktorica znanosti s področja literarnih ved (2001) na področju humanistike, literarne vede. Področja raziskovanje: mladinska književnost, primerjalna mladinska književnost, pravljice, slikanice; večnaslovniška književnost; holokavst ipd. Izobraževala se je v tujini, sodeluje v projektih na področju mladinske književnosti, pravljic in otrokovih pravic (etična literarna veda).
Dr. Alexandre Burin predava francoščino na Univerzi Queen Mary v Londonu. Posveča se frankofonskim kulturam, medijem in književnostim 19. in 20. stoletja. V preteklosti je poučeval na Univerzi v Durhamu, Univerzi v Manchestru, Univerzi v Oxfordu in londonski univerzi King’s College. Doslej je objavil številne članke v mednarodnih revijah in zbornikih. Kot gostujoči urednik je uredil posebno številko revije French Studies Bulletin “The Return of the Author” (Oxford UP, 2020). S prispevki je opremil kritične izdaje besedil Jeana Lorraina in Maurica de Guérina. V svojem novem projektu se posveča glasbi, jeziku in družbi.
Alenka Jensterle Doležal je bila rojena v Sloveniji, a že od leta 2002 živi v Pragi. Na ljubljanski univerzi je diplomirala iz slovenskega jezika s književnostjo, primerjalne književnosti in filozofije. Tam je leta 2000 doktorirala s temo Antigone v južno- in zahodnoslovanski dramatiki po dugi svetovni vojni. Je izredna profesorica na Inštitutu za etnologijo in Srednjeevropske ter balkanske študije na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi. Poučuje slovensko literaturo, slovanske literature in literarno teorijo. Je avtorica šestih monografskih publikacij (štirih v slovenskem jeziku, ene v angleškem in ene v češkem jeziku). Uredila ali souredila je pet zbornikov in objavila prek sto znanstvenih člankov v češkem, slovenskem in angleškem jeziku. Med njena raziskovalna področja sodijo mit v literaturi, slovenska moderna, slovensko-češki odnosi in slovenske pisateljice. Je članica slovensko-češkega projekta »Transformacije intimnosti v literarnem diskurzu slovenske moderne«. Kot pisateljica je objavila pet zbirk poezije in tri prozna dela.
Sylva Fischerová je najprej študirala filozofijo in fiziko na Karlovi univerzi, pozneje pa presedlala na klasično filologijo. Je izredna profesorica na Oddelku za grške in latinske študije Filozofske fakultete Karlove univerze. Med njena raziskovalna področja sodijo grška epska poezija, antična medicina, odnos med ustnim in pisnim, antični roman itd. Piše tudi poezijo in prozo (kratke zgodbe, romane in otroške knjige). Njena poezija je bila objavljena v Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike. Je edina češka pisateljica, ki je prejela nagrado Karla Čapka, ki jo podeljuje Češki center PEN.
Róbert Gáfrik je višji znanstveni sodelavec in direktor Inštituta za svetovno literaturo pri Slovaški akademiji znanosti. Njegova raziskovalna področja so teorija primerjalne literarne vede, primerjalna poetika, svetovna literatura in kulturna srečanja med Indijo in Evropo. Med njegove nedavne knjižne objave sodita monografija o podobi Indije v slovaški literaturi (Zobrazovanie Indie v slovenskej literatúre, 2018) in prevod glavnih Upanišad v slovaščino (Upanišady, 2024).
Blaž Gselman je doktorski študent za Podiplomski šoli ZRC SAZU. V svoji doktorski nalogi se posveča literarnemu radikalizmu ameriško-slovenskega pisatelja Louisa Adamiča, ki je pisal v obdobju med obema svetovnima vojnama. Med njegove raziskovalne interese sodijo še literarna reprezentacija delavskega razeda, radikalna literatura, vprašanja o spolu, rasi in razredu ter teorija literarnega diskurza. Trenutno je raziskovalec na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je član projektne skupine Na poti k zgodovini primerjalne književnosti v luči globalizacije: Matija Murko in njegovi mednarodni sodelavci (J6-4620).
Suman Gupta je profesor za literaturo in kulturno zgodovino na univerzi Open University v Združenem kraljestvu. Med njegove nedavne knjižne objave sodijo Digital India and the Poor: Policy, Technology and Society (Routledge India 2020), What is Artificial Intelligence? A Conversation between an AI Engineer and a Humanities Researcher (World Scientific Europe 2020, v soavtorstvu s Petrom Tujem, General Electronics Research), Political Catchphrases and Contemporary History: A Critique of New Normals (Oxford University Press 2022) in The Practical Philosophy of AI Assistants: An Engineering-Humanities Conversation (World Scientific Europe 2023, v soavtorstvu s Petrom Tujem).
Jernej Habjan je znanstveni sodelavec na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kjer vodi projekt »Svetovna vojna literatura: zgodovina razprave o svetovni literaturi kot razprave o svetovni vojni«. Projekt je nadaljevanje dela, ki ga je začel kot gostujoči raziskovalec na Inštitutu za mednarodne in regionalne študije Univerze v Princetonu. Doslej je objavil članke v revijah Journal of Global History, Journal of World Literature, Neohelicon, in South Atlantic Quarterly. Leta 2020 je pri založbi Bloomsbury izdal knjigo Ordinary Literature Philosophy.
Péter Hajdu je študiral književnost, staro grščino in latinščino na Univerzi Loránda Eötvösa v Budimpešti. V svojem doktorskem delu se je posvetil poznorimskemu epskemu pesništvu. Je priznani profesor literarnih študij na Univerzi v Šenženu na Kitajskem. Je član svetovalnih odborov štirih mednarodnih literarnovednih revij (Proudy, Czech Republic; Frontiers of Narrative Studies, Germany; Recherche Litteraire/Literary Research, Belgium, Primerjalna književnost, Slovenia). V svojem raziskovalnem delu se posveča področjem primerjalne književnosti, literarne teorije in klasične filologije.
Paweł Marcinkiewicz je izredni profesor in direktor Literarnega inštituta na Univerzi v Opolu na Poljskem. V svojem raziskovalnem delu se posveča ameriški književnosti in prevodoslovju. Doslej je objavil tri monografije: The Rhetoric of the City: Robinson Jeffers and A.R. Ammons (Peter Lang 2009), ‘Colored Alphabets’ Flutter’. John Ashbery and the Twentieth Century American Avant-Gardes (University of Opole Press 2012) in nazadnje Literature, Translation, and the Politics of Meaning. Polish, American, and German Literary Traditions (V & R unipress, 2024). Piše tudi pesmi in prevaja. Je prejemnik prestižne nagrade Czesława Miłosza. Napisal je deset zbirk poezije in prevedel številne knjige iz angleškega in nemškega jezika.
Antoni Martí Monterde (1968) je profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo na Univerzi v Barceloni. Objavil je številne članke o katalonskih in evropskih avtorjih, med katerimi so Eugeni d’Ors, Joan Estelrich, Guillermo de Torre, Feliu Formosa, Walter Benjamin in Joseph Texte. Kot esejist je objavil knjige J. V. Foix o la solitud de l’escriptura (1998), Poética del Café. (2007, 2021 Un somni Europeu. Història intel·lectual de la Literatura Comparada (2011), El Far de Løndstrup. Assaig sobre la memòria moral els espais (2015), Joan Fuster. La paraula Assaig (2019) in París, Madrid, New-York: Les ciutats de lluny de Josep Pla (2019). Kot pisec potopisov je objavil knjigi L’erosió / La erosión (2001-2021) in L’home impacient (Diaries 1996-1998) (2019). Uredil je knjige Xavierja de Maistra, Josepha Texta, Victorja Klempererja, Stefana Zweiga, Ernsta Roberta Curtiusa, Joaepa Plaja, Joana Fustra in drugih. Njegove najnovejše knjige so Stefan Zweig i els suïcidis d’Europa (2020) Nosaltres, els europeus (2022), Joseph Texte. Una història trista de la literatura comparada, (2023), El falso cosmopolitismo (2024) in Capitals Culturals. Entre pedres i literatura (2024).
Dr. Daniel Pietrek je izredni profesor na Univerzi v Opolu na Poljskem, predstojnik Oddelka za nemško književnost na Literarnem inštitutu in prorektor za znanstveni razvoj. Osrednja področja njegovega raziskovanja predstavljajo nemška književnost in kultura 20. stoletja, poljsko-nemški literarni in kulturni odnosi, nemškojezična šlezijska književnost in primerjalna literarna veda. Večkrat je bil prejemnik štipendije Fundacije Alexandra von Humboldta, in sicer v letih 2010–2011 in 2015 ter 2021. Med letoma 2002 in 2011 je zbral in uredil zapuščino Horsta Bieneka v Arhivu Horsta Bieneka. Ob tem je napisal obsežno monografijo z naslovom Ich erschreibe mich selbst. (Author) Biografisches Schreiben bei Horst Bienek, ki je leta 2012 izšla pri založbi Thelem Verlag v Dresdnu in za katero je leta 2014 prejel nagrado Horsta Bieneka Bavarske akademije umetnosti. V zimskem semestru 2023/2024 je bil gostujoči profesor na Univerzi Johannesa Gutenberga v Mainzu.
Irena Samide je redna profesorica na Oddelku za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Študij primerjalne književnosti in germanistike na UL FF, daljša študijska in raziskovalna bivanja na Univerzah na Dunaju, v Münchnu, Berlinu in Mannheimu. Težišča njenega pedagoškega in raziskovalnega dela so nemško-slovenski vzajemni odnosi in nemška književnost 19. stoletja, literarna didaktika, zgodovina germanistike in literarna kanonizacija.
Tone Smolej je redni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. S področja francosko-slovenskih literarnih stikov je izdal tri knjige (Slovenska recepcija Emila Zolaja, 2007; Iz francoskega poslovenjeno, 2008, in Slovenska recepcija francoske književnosti od klasicizma do simbolizma, 2018). V dveh monografijah je raziskoval zgodovino slovenskih pisateljev študentov avstro-ogrskih univerz (»Kaj večega poskusiti in postati«. Slovenski pisatelji dunajski študentje, 2015; Slovenska književnost in visoka šola, 2020). Skupaj z Majdo Stanovnik je napisal biografijo Antona Ocvirka (2007) in je soavtor Zgodovine Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (2019). Komentiral je tudi več slovenskih izdaj francoskih klasikov.
Kaitlyn Sorenson je docentka za sodobno evropsko misel in literaturo na Univerzi v Binghamtonu, Državna univerza v New Yorku. V svojem raziskovalnem delu se posveča intelektualni in kulturni zgodovini Srednje in Vzhodne Evrope. Njeni članki so objavljeni v revijah Slavic Review, Forum for Modern Language Studies, European Review in South Atlantic Quarterly. Trenutno zaključuje monografijo o intelektualni zgodovini Ljubljanske psihoanalitske šole z delovnim naslovom The Cutting Edge: Theory and the Avant-Garde in Ljubljana.
Jasmina Talam ima doktorat iz etnomuzikologije na Glasbeni akademiji Univerze v Sarajevu, kjer je zaposlena kot profesorica za etnomuzikologijo in predstojnica Muzikološkega inštituta. V letu 2018 je bila prejemnica štipendije za podoktorsko raziskovalno delo pri Kraljevski akademiji Gustava Adolfa za švedsko folkloro. Nedavno je objavila monografijo Bosnians in Sweden – Music and Identity (Svenskt visarkiv and Kungl. Gustav Adolfs Akademien, 2019). Je članica izvršnega odbora Mednarodnega sveta za tradicionalno glasbo (ICTM) in dopisna članica Kraljevske akademije Gustava Adolfa za švedsko folkloro (Kungl. Gustav Adolfs Akademien för svensk folkkultur).
Andrei Terian je profesor romunske književnosti in prorektor za Raziskave, inovacije in internacionalizacijo na Univerzi Luciana Blage v Sibiuju v Romuniji. V svojem raziskovalnem delu se posveča romunski književnosti od 19. do 21. soletja, digitalni humanistiki, kulturni dediščini ter primerjalni književnosti in svetovni literaturi. Svoje eseje objavlja v mednarodnih revijah, kot so Textual Practice, Life Writing, Studies in the Novel, CLCWeb – Comparative Literature and Culture, Slovo, World Literature Studies, Interlitteraria, ALEA: Estudos Neolatinos. Je vodja projekta »Transnacionalna zgodovina romunske književnosti« (2021–2026), ki ga financira Evropski raziskovalni svet in vodja projekta »Vzpostavitev laboratorija za kulturno dediščino v osrednji Romuniji« (2023–2025), ki ga financira Horizon Europe Twinning.
Snejana Ung je raziskovalka na Univerzi Luciana Blage v Sibiuju v Romunija. Njena glavna področja raziskovanja so postjugoslovanska književnost, književnost eksila in migrantska književnost Vzhodne Evrope in medperiferne cirkulacije romana v Jugovzhodni Evropi med letoma 1918 in 1989, s poudarkom na romunski in jugoslovanski kulturi. V svoji doktorski disertaciji se je posvetila književnosti, ki govori o vojnah v Jugoslaviji in svetovni literaturi. Njeni članki si izšli v revijah kot so Primerjalna književnost, Transilvania and Metacritic Journal for Comparative Studies and Theory ter kot samostojna poglavja v zbornikih.
Zoltán Z. Varga (1970) je predstojnik Oddelka za literarno teorijo na Inštitutu za literarne vede Raziskovalnega centra za humanistiko v Budimpešti in izredni profesor na Oddelku za francistiko Univerze v Pécsu. V svojem raziskovalnem delu se posveča primerjalni književnosti, življenjepisju in moderni francoski in madžarski književnosti. Napisal je dve knjigi in souredil šest zbornikov in posebnih številk znanstvenih revij (eno v angleščini). Je član uredniškega odbora revjie Neohelicon (v letih od 2013 do 2018 je bil odgovorni urednik revije) in European Journal of Life Writing. Je član Mednarodnega združenja za avto/biografijo (IABA) in Mednarodnega združenja za primerjalno književnost (ICLA). Med letoma 2021 in 2023 je bil tajnik Madžarskega združenja za primerjalno književnost.
Blaž Zabel je docent za filozofijo na Univerzi v Ljubljani in predsednik Slovenskega društva za primerjalno književnost. Med področja njegovega raziskovanja sodijo intelektualna zgodovina s poudarkom na homeroslovju, filologija in pimerjalna književnost. Trenutno vodi raziskovalni projekt Na poti k zgodovini primerjalne književnosti: Matija Murko in njegovi mednarodni sodelavci (J6-4620).
Miloš Zelenka se je rodil leta 1961 v Ašu na Češkem. Študiral je na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi, kjer je pozneje deloval na Oddelku za Češki jezik in književnost. Od leta 1992 deluje na Južnočeški univerzi v Čeških Budejovicah in na Slovanskem inštitutu Akademije znanosti Češke republike v Pragi. Leta 1996 je postal docent za slovanske književnosti. Od leta 1997 je urednik revije Slavia za področje slovanskih literarnih ved.
Posveča se teoriji in zgodovini primerjalnih literarnih študij in slovanskim literarnih vedam. Njegova znanstvena bibliografija obsega približno tristo enot, od tega je sto študij, ki jih je objavil na Češkem in v tujini (v Rusiji, Franciji, Italiji, Nemčiji, na Poljskem, Japonskem, Slovaškem itd.).
Steven Tötösy de Zepetnek deluje kot raziskovalec in predavatelj na področju primerjalne književnosti, primerjalnih kulturnih študij in ter medijskih študijev in komunikologije. Trenutno je Raziskovalec in profesor na Oddelku za primerjalno književnost in svetovno literaturo Univerze v Sečuanu. V letih od 1984 do 2016 je bil zaposlen na Univerzi v Alberti, Univerzi Purdue, Univerzi v Halle-Wittenbergu in Univerzi Northeastern v Bostonu. Napisal je šest monografij, 253 člankov, bibliografij, knjižnih recenzij in raziskovalnih virov ter uredil 35 zbornikov in posebnih številk revij. Med letoma 1998 in 2016 je bil (ustanovni) urednik portala CLCWeb: Comparative Literature and Culture in monografske zbirke na Univerzi Purdue. Njegovo delo je objavljeno v kitajskem, francoskem, nemškem, grškem, madžarskem, italijanskem, makedonskem, maratijskem, poljskem, portugalskem in španskem jeziku.
