Nagrajenec Vilenice 2009: Claudio Magris
Claudio Magris se je leta 1939 rodil v Trstu. Italijanski pisatelj, esejist, kolumnist, prevajalec in dramatik je diplomiral na univerzi v Torinu in večih nemških univerzah, nakar je bil imenovan za rednega profesorja na univerzah v Trstu in Torinu. Prejel je častne doktorate mnogih uglednih evropskih univerz. Ves čas svojega ustvarjanja je Magris v svoji domovini širil zavest o srednjeevropski kulturi in habsburškem mitu ter pri tem prevrednotil vpliv hebrejske dediščine na srednjeevropsko tradicijo. Prvi večji prodor je Magrisu uspel prav s tematiziranjem multikulturnosti v evropski zgodovini, ki se ga je lotil v svojem opus magnumu Danubio (Donava), prevedenim v štiriindvajset jezikov. Magris ni le esejist, pisatelj in dramatik svetovnega formata, temveč je tudi priznan prevajalec Ibsna, Kleista, Schnitzlerja, Büchnerja in Grillparzerja. V letih 1994-1996 je bil izvoljen celo za poslanca oziroma senatorja italijanskega parlamenta. Po prodoru na italijansko politično areno je bil med leti 2001-2002 predstojnik katedre za evropske študije na Collège de France. Leta 2007 je bil imenovan za častnega profesorja na univerzi v Köbenhavnu. Je tudi član raznih italijanskih in tujih akademij: Deutsche Akademie für Sprache und Dichtung v Darmstadtu, Österreichische Akademie der Wissenschaften, Accademia delle Scienze di Torino, Ateneo Veneto, Akademie der Wissenschaften v Göttingenu, Akademie der schönen Künste München, Akademie der Künste Berlin, Accademia dei Lincei; prejel je številne častne naslove: Chevalier dans l’Ordre des Art et Lettres de la République Française, Björnsonorden Den Norske Orden for Litteraere Fortjenester, Officer de l’Ordre des Art et Lettres da la République Française, Cavaliere di Gran Croce della Repubblica Italiana 2001, Commandeur dans l’Ordre des Arts et des Lettres de la République Française 2004. Njegovi eseji in kolumne so bili večkrat objavljeni v časniku Corriere della Sera kot tudi v drugih evropskih zbornikih in časopisih.
Izbor nagrad
nagrada strega (1997)
Würthova nagrada za evropsko kulturo (1999)
leipziška knjižna nagrada za evropsko sporazumevanje (2001)
nagrada erasmus (2001)
nagrada princa Asturije (2004)
avstrijska državna nagrada za evropsko literaturo (2005)
nagrada Kythera (2007)
nagrada Walterja Hallsteina (2008)
Izbrana bibliografija
Illazioni su una sciabola (Sklepanje o sablji), roman, Cariplo-Laterza, Milano-Bari, 1984; Studio Tesi, Pordenone 1986; Garzanti, Milano, 1992.
Danubio (Donava), Garzanti, Milano, 1986.Un altro mare (Drugo morje), roman, Garzanti, Milano, 1991.
Il Conde (El Conde), kratka zgodba, Melangolo, Genova, 1993.
Microcosmi (Mikrokozmosi), Garzanti, Milano, 1997.
Fra il Danubio e il mare. I luoghi, le cose e le persone da cui nascono i libri (Med Donavo in morjem. Kraji, reči in ljudje, ki porodijo knjige), 2001, Garzanti, Milano 2001 (skupaj z istoimenskim filmom F. Conversana in N. Grignaffinija, ustanoviteljema Movie Movie Bologne, na videu).
Alla cieca (Na slepo), roman, Garzanti, Milano 2005.
L’infinito viaggiare (Neskončno potovanje), potopis, Mondadori, Milano 2005.
Eseji in znanstvena dela
Il mito absburgico nella letteratura austriaca moderna (Habsburški mit v moderni avstrijski književnosti), Einaudi, Torino, 1963.
Wilhelm Heinse, Università di Trieste, Trieste-Udine, 1968.
Tre studi su Hoffmann (Tri študije o Hoffmannu), Cisalpino, Milano-Varese, 1969.
Lontano da dove. Joseph Roth e la tradizione ebraico-orientale (Daleč od tam. Joseph Roth in orientalsko hebrejska tradicija.), Einaudi, Torino, 1971.
Dietro le parole (Za besedami), Garzanti, Milano, 1978.
L’altra ragione, Tre saggi su Hoffmann (Drugi razlog, Trije eseji o Hoffmannu), Stampatori, Torino, 1978
Itaca e oltre Garzanti (Itaka in dlje), Milano, 1982.
Trieste. Un’identità di frontiera (z A. Aro) (Trst, obmejna identiteta), Einaudi, Torino, 1982, 1987.
L’anello di Clarisse (Clarissin prstan), Einaudi, Torino, 1984.
Utopia e Disincanto (Utopija in streznitev), Garzanti, Milano, 1999.
�? pensabile il romanzo senza il mondo moderno? (Si je mogoče zamisliti roman brez modernega sveta?), V: Il romanzo. La cultura del romanzo, ur. F. Moretti, Einaudi, Torino, 2001, str. 869-880.
La storia non è finita. Etica, politica e laicità (Zgodba ni končana. Etika, politika in laicizem), Garzanti, Milano 2006.
Alfabeti (Abecede), Garzanti, Milano 2008.
Del Magrisovega opusa predstavljajo tudi eseji o Hofmannsthalu, Ibsnu, Bleiu, Jacobsenu, Canettiju, Rilkeju, Defoeju, Hamsunu, Musilu, Svevu, Walserju, Krausu, Kafki, Dodererju, Marinu, Bernhardu, Hesseju, Singerju, Borgesu in mnogih drugih.
Drame
Stadelmann, Garzanti, Milano, 1988.
Le Voci (Glasovi: Tri drame), Edizioni dell’Elefante, Roma, 1994; Melangolo, Genova, 1996.
La mostra, (Razstava), Garzanti, Milano 2001.
Essere già stati (že bili), V: 1991-2001. Dieci anni in Europa. 20 Microdrammi. Mittelfest, Angeli, Milano, str. 236-241.
Lei dunque capirà (Saj razumete), Garzanti, Milano 2006.
Izvirna dela v tujem jeziku
Trois Orients. Récits de voyages, prev. J. in M. Pastureau, Payot&Rivages, Paris 2006.
Wer ist auf der anderen Seite? Grenzbetrachtungen, Residenz, Salzburg, 1993.
Donau und Post-Donau, prev. R.M. Seidl-Gschwend, Aer, Bolzano 1995.
Utopie und Entzauberung, otvoritveni govor Salzburškega festivala, prev. R. Lunzer, Residenz Verlag, Salzburg, 1996;
The Fair of Tolerance, esej Praemium Erasmianum 2001, prev. N. Carter, Amsterdam.
Langs grenzen. Essays, fragmenten en verholen (z W. Otterspeerjem), prev A. Haakman, Bert Bakker, Amsterdam 2001 (Nizozemska izdaja antologije objavljene ob priložnosti nagrade Erasmus).
Prevodi
Magrisova dela so bila prevedena v večino evropskih in nekatere druge jezike, med njimi so angleški, francoski, nemški, španski, nizozemski, danski, kitajski, japonski, vietnamski, korejski in tudi slovenski jezik.
Seznam slovenskih književnih prevodov
Habsburški mit v moderni avstrijski književnosti, prev. Ivana Placet, Založništvo tržaškega tiska / Editoriale Stampa Triestina, Trieste, 2001.
Trst, obmejna identiteta (z A. Aro), prev. Marija Cenda Klinc, Študentska založba, Ljubljana, 2001.
El Conde, prev. Veronika Brecelj, Založništvo tržaškega tiska / Editoriale Stampa Triestina, Trieste, 2003.
Mikrokozmosi, prev. Vasja Bratina in Rada Lečič, Slovenska matica, Ljubljana, 2003.
Donava, prev. Vasja Bratina, Cankarjeva založba, 2006.
Saj razumete, prev. Veronika Brecelj, Slovenska matica, Ljubljana, 2008.
Na slepo, prev. Veronika Brecelj, Slovenska matica, Ljubljana, 2009.
Claudio Magris (1939) je eden najodličnejših in najlucidnejših esejistov, vrhunski poznavalec Srednje Evrope in njene literature, eden najpomembnejših evropskih pisateljev, dramatik, germanist, človek »prostrane« kulture, ki izhaja tako fizično kot duhovno iz Trsta. To multietnično, večkulturno mesto ob zalivu je svet njegovega otroštva in odraščanja in vanj se vrača tudi v svojih esejih. Trst, kjer se ni zacelila nobena rana iz preteklosti, kjer je zgodovina še živa in trpka, mesto, v katerem sobivajo avstro-ogrski duh, judovsko izročilo, fašizem in spomin na štiridesetdnevno partizansko zasedbo, slovensko in furlansko razumništvo, mesto Scipia Slataperja in drugih, ki so v njem pustili svoj pečat, vse je pomešano v en sam velik lonec nostalgije. Trstu je Magris posvetil esejistično delo Trst, obmejna identiteta (1987), ki ga je napisal skupaj z Angelom Aro. Nostos je vračanje domov; tudi Magris sam je nostalgično odkrival svoj Trst šele v Torinu, med študijem in pozneje službovanjem kot profesor nemške literature. Njegova diplomska naloga Habsburški mit v moderni avstrijski književnosti je oživila refleksijo o srednjeevropskosti nasploh, predvsem v luči metafore o krizi moderne civilizacije. Sledila so ji mnoga literarnoesejistična dela (npr. o nemških oz. srednjeevropskih avtorjih W. Heinseju, E. T. A. Hoffmannu, J. Rothu, T. Dorstu, G. Wulzu).
več…