Kratka biografija
ilma_rakusaRojena 2. 1. 1946 v kraju Rimavská Sobota na Slovaškem, mama Madžarka, oče Slovenec. Pesnica in pisateljica, prevajalka ter kulturna publicistka (Neue Zürcher Zeitung, Die Zeit idr).

Otroštvo preživela v Budimpešti, Ljubljani in Trstu, leta 1951 se preselila v Zürich, kjer je obiskovala šolo. Študij slavistike in romanistike v Zürichu, Parizu in Leningradu. Doktorirala 1971 z disertacijo z naslovom »Študije o motivu osamljenosti v ruski književnosti«, od 1971-1977 delala kot asistentka na Inštitutu za slavistiko Univerze v Zürichu, z Univerzo v Zürichu pogodbeno sodeluje še danes. Docenture za poetiko na Univerzu v Grazu (1993), Kielu (2003) in Dresdnu (2005). Leta 1996 bila sprejeta v Nemško akademijo za jezik in književnost v Darmstadtu, leta 2000 se je udeležila prvega nemško-arabskega srečanja pesnikov v Sanai (Jemen), leta 2001 bila gostja Sklada za kulturo Landis & Gyr v Berlinu, med letoma 2003 do 2005 pa je kot žirantka sodelovala na »Dnevih nemškogovoreče književnosti« (Tagen der deutschsprachigen Literatur) v Celovcu (nekdanje tekmovanje za nagrado Ingeborg Bachmann).

Nagrade in priznanja (izbor):
1987 Hieronymusov prstan Društva nemških prevajalcev
1991 Petrarcova nagrada za prevajanje
1995 Writer-in-Residence na Max-Kade-Institut University of Southern California Los Angeles.
1998 Leipziška knjižna nagrada za evropsko sporazumevanje (priznanje).
2001 Nagrada Adelbert-von-Chamisso. Nagrada Pro Cultura Hungarica.
2004 Medalja Johanna Jakoba Bodmerja mesta Zürich

Dela
1977 Kot zima. Pesmi. Wie Winter. Gedichte. Zürich: Edition Howeg.
1980 Sinai. Knjiga slik in tekstov. Sinai. Ein Bild-Text-Buch. Zürich: Edition Howeg.
1982 Otok. Pripoved. Die Insel. Erzählung. Frankfurt a.M.: Suhrkamp Verlag
1986 Miramar. Pripovedi. Miramar. Erzählungen. Frankfurt a.M.: Suhrkamp Verlag.
1990 Stepa. Pripovedi. Steppe. Erzählungen. Frankfurt a.M.: Suhrkamp Verlag
1990 Življenje. Petnajst akronimov. Leben. Fünfzehn Akronyme. Zürich: Edition Howeg
1992 Besede/smrti. Les mots/morts. Zürich: Edition Howeg.
1993 Jim. Sedem dramolet. Jim. Sieben Dramolette. Frankfurt a.M.: Suhrkamp Verlag.
1994 Barvni trak in Obrobna figura. Predavanja o poetiki. Farbband und Randfigur. Vorlesungen zur Poetik. Graz: Literaturverlag Droschl.
1997 Črta čez vse. Devetdeset devetvrstičnic. Ein Strich durch alles. Neunzig Neunzeiler. Frankfurt a.M.: Suhrkamp Verlag.
2001 Ljubezen po ljubezni. Osem odpevov. Love after love. Acht Abgesänge. Frankfurt a.M.: Suhrkamp Verlag.
2003 O krivovercih in klasikih. Potepanja po ruski književnosti. Von Ketzern und Klassikern. Streifzüge durch die russische Literatur. Frankfurt a.M.: SuhrkampVerlag.
2005 Počasneje! Proti zadihanosti, pospeševanju in drugih zahtevah. Langsamer! Gegen Atemlosigkeit, Akzeleration und andere Zumutungen. Graz: Literaturverlag Droschl.

Prevodi
Iz francoščine: Marguerite Duras (Poletje 1980; Ljubimec; Vsakdanje življenje; Poleti zvečer ob pol enajstih)
Iz ruščine: Marina Cvetajeva (Mati in glasba; Feniks; Zapisano v ognju (življenje v pismih), Anton Čehov (Galeb), Aleksej Remizov idr.
Iz srbohrvaščine: Danilo Kiš (Grobnica za Borisa Davidovića; Peščena ura; Brezdomec)
Iz madžarščine: Imre Kertész (Jaz – nekdo drug) in Péter Nádas (drame).

Uredniško delo
Urednica več knjig (pesmi Marine Cvetajeve, Anne Ahmatove in Josefa Brodskega; eseji Danila Kiša; materiali o življenju in delu Marguerite Duras idr.).

Urednica (skupaj z Ursulo Keller) esejev z naslovom: Evropa piše. Kaj je evropskega v evropskih književnostih? Eseji iz 33 evropskih dežel. (2003) Europa schreibt. Was ist das Europäische an den Literaturen Europas? Essays aus 33 europäischen Ländern.

Literarne objave v revijah in antologijah
Od leta 1979 do danes objavljala literarne prispevke v mnogih evropskih revijah (mdr. v Drehpunkt, Rowohlt Literaturmagazin, Schreibheft. Zeitschrift für Literatur, manuskripte, die horen, ndl, Lichtungen in mnogih drugih) ter številnih antologijah

Eseji in članki (izbor)
a.) Eseji in članki o različnih temah
Ženska in književnost – spraševanja o ženski estetiki. „Frau und Literatur – Fragestellungen zu einer weiblichen Ästhetik.“ In: Frau – Realität und Utopie. Herausgegeben von Christa Köppel und Ruth Sommerauer. Zürich: Verlag der Fachvereine 1984, S. 273-296.
Srednjeevropska raznolikost. Utrinki o novejši slovenski pripovedni prozi. „Mitteleuropäische Vielfalt. Streiflichter auf die neuere slowenische Erzählprosa“. In: Neue Zürcher Zeitung, 9./10. August 1986, S. 66.
„Vse, vse del niča. Madež na zemljevidu zemljevidu Evrope – nenavadna antologija vzhodnoevropske lirike. „Alles, alles ein Teil des Nichts. Auf der Karte Europas ein Fleck – eine ungewöhnliche Anthologie osteuropäischer Lyrik“. In: Die Zeit, Nr. 15, 3. April 1992, S. 79.
„Tudi tukaj so književnosti“ (Balkan. Evropska katastrofa). „Hier sind auch Literaturen“. In: du, Nr. 5, Mai 1993 (Balkan. Ein europäisches Disaster), S. 25-26.
Kaj je novega v deželi pesnikov? Madžarska lirika danes. „Was gibt es Neues im Land der Dichter? Ungarische Lyrik heute“. In: Neue Zürcher Zeitung, 9./10. Oktober 1999, S. 87.
Iskanje krajev. Slovenska berila. „Ortssuche. Slowenische Lektüren“. In: Neue Zürcher Zeitung, 5./6. Februar 2000, S. 80.
Abecede tišine. Lirska odkritja iz Vzhodno-srednje Evrope. „Alphabete der Stille. Lyrische Entdeckungen aus Ostmitteleuropa“. In: Neue Zürcher Zeitung, 1. November 2001, S. 63.
Zakaj smo v Sarajevu? Literarna in druga srečanja. „’Warum sind wir in Sarajewo?’ Literarische und andere Begegnungen“. In: Neue Zürcher Zeitung, 26./27. Oktober 2002, S. 61.
Moj jezik. „Meine Sprache“. In: Mein Paradies und andere Orte der Begegnung. Herausgegeben von Klaus Amann und Fabjan Hafner. Graz: Verlag Styria 2003, S. 97-104.
Nobenih mejnih strahov več. Pledoje za dinamično kulturno izmenjavo. „Keine Grenzängste mehr. Ein Plädoyer für den dynamischen Kulturaustausch“. In: St. Galler Tagblatt, 5. Juni 2004, S. 29.

b.) Eseji in članki o avtorjih
Številni članki in spremne besede o ruskih (F.M. Dostojevski, L.N.Tolstoj, Anton Čehov, Aleksej Remizov, Mihail Prišvin, Jelena Guro, Anna Ahmatova, Marina Cvetajeva, Jevgenij Zamjatin, Andrej Platonov, Mihail Bulgakov, Boris Pasternak, Osip Mandelštam, Daniil Harms, Andrej Beli, Andrej Bitov, Josef Brodski, Genadij Ajgi, Saša Sokolov), francoskih (George Sand, Marguerite Duras), nemških (Brigitte Kronauer), madžarskih (Péter Nádas, Imre Kertész; Péter Esterházy), bosanskih (Ivo Andrić), srbskih (Danilo Kiš, Aleksandar Tišma, Milorad Pavić, Miloš Crnjanski ), hrvaških (Miroslav Krleža, Dubravka Ugrešić) ter slovenskih avtorjih, npr.:
– o nemških prevodih Lipuševih romanov Zmote dijaka Tjaža ter Jalov pelin;
– o Jančarjevem Severnem siju ter prevodih njegovih esejističnih del
– o Alešu Debeljaku, Danetu Zajcu, Srečku Kosovelu Gustavu Janušu, Andreju Blatniku in drugih.

c) Slavistični znanstveni članki
Znanstveni članki o Marini Cvetajevi, Anni Ahmatovi, Valeriji Narbikovi, o motivu osamljenosti v ruski književnosti idr.

Prevedena dela
V slovenščino:
Miramar. Iz nemščine prevedla Martina Rotar. Klagenfurt/Celovec: Založba Wieser 1990.
V angleščino:
Steppe. Translated by Solveig Emerson. Providence: Burning Deck 1997.
V ruščino:
Perečerknutyj mir [Texte aus „Miramar“, „Steppe“, „Ein Strich durch alles“]. Vorwort von Andrej Bitow. Übersetzungen aus dem Deutschen von Anna Kazura, Elisaweta Sokolowa, Ella Fogel. Moskva: Izdatel’stvo Nezavisimaja Gazeta 2000.
V arabščino:
Neun Flügel hat das Gedicht [„Ein Strich durch alles. Neunzig Neunzeiler]. Übersetzt von Mustafa al-Slaiman. Damaskus: Al Alhali 2001.
V srbohrvaščino:
Rez kroz sve. Devedeset devetostiha [„Ein Strich durch alles. Neunzig Neunzeiler“]. S njemačkoga prevela Truda Stamać. Zagreb: Durieux 2004.
Ostrvo [„Die Insel“]. Preveo s nemačkog Dušan Hajduk-Veljković. Beograd: Clio 2004.

foto: Simon Ingold