Nagrajenec Vilenice 2008, Andrzej Stasiuk Strokovna žirija Vilenice je odločila, da nagrado vilenica 2008 prejme poljski prozaist Andrzej Stasiuk.Poljski pisatelj, pesnik, esejist in literarni kritik Andrzej Stasiuk se je rodil leta 1960 v Varšavi. V zgodnjih osemdesetih letih je kot aktivist pacifističnega gibanja dezertiral iz vojske in zato leto in pol preživel v zaporu. Pozneje je živel v okolju, povezanem z glasbeno, rockovsko in punkovsko sceno, ter objavljal v fanzinih in alternativnih časopisih, dokler ni leta 1986 zapustil Varšave in se preselil na deželo. Šele po padcu komunizma je objavil svoj prvenec, zbirko kratkih zgodb, ki so nastale na podlagi izkušnje zapora, v katerih pa je glavni junak jezik.
Še danes živi in ustvarja v kraju Wołowiec v Nizkih Beskidih, delu Karpatov na jugu Poljske. Poleg literarnega ustvarjanja piše tudi literarne kritike in feljtone ter jih objavlja v Tygodniku Powszechnem, Gazeti Wyborczi in Frankfurter Allgemeine Zeitung. Za svoje književno delo je prejel več literarnih nagrad, med njimi nagrado sklada Kulture (1994), nagrado sklada Kościelskih (1995), nagrado knjižnice Raczyńskih za Duklo (1998), nagrado Machiner (1999), literarno nagrado Samuela Bogumiła Lindeja (2002), nagrado Adalberta Stifterja (2005), nagrado Nike za Na poti v Babadag (2005) in nagrado Arkadyja Fiedlerja »jantarni metulj« za Fado (2007).
Skupaj z ženo Moniko Sznajderman se ukvarjata tudi z založništvom. Njuna družinska založba Czarne je specializirana za sodobno vzhodno- in srednjeevropsko prozo in esejistiko. Med drugimi sta izdala tudi številne knjige avtorjev z bosanskega, hrvaškega in srbskega govornega območja, med njimi Danila Kiša, Dubravko Ugrešić, Muharema Bazdulja, Dašo Drndić, Tatjano Gromačo, Boro Ćosića, Miljenka Jergovića, Nenada Veličkovića in Vladimirja Arsenijevića, od slovenskih avtorjev pa Janija Virka.
Izbrana bibliografija
Poezija
Wiersze miłosne i nie (Ne samo ljubezenske pesmi), 1994
Proza
Mury Hebronu (Zidovi Hebrona), 1992, kratke zgodbe
Biały kruk (Bela vrana), 1995, roman
Opowieści Galicyjskie (Galicijske zgodbe), 1995, kratke zgodbe
Przez rzekę (Čez reko), 1996, novele
Dukla, 1997, kratke zgodbe
Jak zostałem pisarzem, Próba biografii intelektualnej (Kako sem postal pisatelj, Poskus intelektualnega življenjepisa), 1998, avtobiografska proza
Dziewięć (Devet), 1999, roman
Opowieści wigilijne (Božične zgodbe, skupaj z Olgo Tokarczuk in Jerzyjem Pilchom), 2000, kratke zgodbe
Zima i inne opowiadania (Zima in druge zgodbe), 2001, kratke zgodbe
Jadąc do Babadag (Na poti v Babadag), 2004, literarni potopisi
Fado, 2006, literarni potopisi
Dojczland (Dojčland), 2007, literarni potopis
Eseji
Moja Evropa, Dwa eseje o Europie zwanej środkowa (Moja Evropa, Dva eseja o Evropi, imenovani srednja, skupaj z Jurijem Andruhovičem), 2000
Tekturowy samolot (Kartonasto letalo), 2000
Drame
Dwie sztuki |