Častna gosta Vilenice 2013

Žirija Vilenice na 28. Mednarodnem literarnem festivalu Vilenica podeljuje naziv častni gost festivala Borisu Pahorju.

Boris Pahor

Slovenija,Ljubljana,27.09.2007,Slovenski pisatelj od francoske veleposlanice Chantal de Bourmont prejel francosko odlikovanje,red viteza Legije casti.Foto:Matej Druznik/DELO

Foto:Matej Druznik/DELO

Boris Pahor se je rodil leta 1913 v Trstu. Je eden najvidnejših slovenskih akademikov in v tujini prepoznavnih pisateljev. Leta 1920 je bil priča požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu, med drugo svetovno vojno pa se je pridružil narodnoosvobodilnemu boju in zadnje leto preživel v taboriščih Natzweiler-Struthof, Dachau in Bergen-Belsen, ki so odločilno zaznamovala njegovo literarno ustvarjanje. Bil je večkrat kandidat za Nobelovo nagrado.

Boris Pahor, ki je preživel fašistično preganjanje, nacistična taborišča in po vojni zagovarjal potrebo po slovenski demokratični državi, je med drugim tudi velik borec za pravice zamejcev. V svojih delih je Boris Pahor ubesedil v enotno prepleteno bistvo človečnosti: narodni in individualni ponos ter vztrajanje v ljubezni in humanizmu. V umetniški moči tržaškega pričevalca slovenske besede in v demokratični svetovljanski vztrajnosti pisatelja Borisa Pahorja odkriva slovenski mednarodni literarni festival Vilenica vzor svojega poslanstva in smisel svojega delovanja.

 

Žirija Vilenice na 28. Mednarodnem literarnem festivalu Vilenica podeljuje naziv častni gost festivala Ludwigu Hartingerju.

Ludwig Hartinger

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

 

Ludwig Hartinger se je rodil leta 1952 v Saalfeldnu ob Kamnitem morju v Avstriji. Je lektor, prevajalec iz slovenščine in francoščine, pesnik, esejist, publicist, založnik in urednik, ki že več kot dve desetletji nastopa kot posrednik med slovensko književnostjo in nemško govorečimi bralci. Neutrudni tihotapec besed piše in objavlja prevode in eseje v nemščini, poezijo pa v slovenščini. Živi med Salzburgom in Ljubljano, najraje pa pohajkuje po Krasu.

Že od prvega dne mednarodne srednjeevropske nagrade na začetku septembra 1986 pa do današnjega dne ni bilo v teh letih festivala Vilenica, na katerem ne bi sodeloval. Od prvega dne sta njegova kozmopolitska razgledanost po sodobni svetovni književnosti in še posebej zavezanost srednjeevropskim kulturam zmeraj bili vileniški žiriji v neprecenljivo strokovno pomoč.