Pisateljsko štipendijo SEP  podeljuje Srednjeevropska pobuda v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev v okviru festivala Vilenica. Namenjena je spodbujanju meddržavnega sodelovanja in promocije na področju literature za mlade avtorje do 35. leta starosti iz držav članic SEP, ki niso del Evropske unije. Štipendija v višini 5.000 EUR je namenjena trimesečnemu bivanju v kateri koli državi članici SEP, ki si jo izbere kandidat sam. V tem času naj bi avtor realiziral projekt, s katerim se je prijavil na razpis.

Dobitnica pisateljske štipendije SEP za leto 2012 je
AJLA TERZIĆ iz Bosne in Hercegovine.

Ajla Terzić se je rodila leta 1979 v Travniku v Bosni in Hercegovini. Magistrirala je iz angleškega jezika in književnosti. Je dobitnica številnih nagrad za kratko prozo, svoje eseje pa objavlja v različnih tiskanih medijih. Podlistke in članke redno objavlja v časnikih in revijah, kot sta sarajevski dnevnik Oslobodjenje in beograjski tednik Vreme. Trenutno se ukvarja s psihoterapijo. Med njena dela sodijo pesniška zbirka Kako teško pišem (Kako težko mi je pisati, 2004) ter romana Lutrija (Loterija, 2009) in Mogla je biti prosta priča (Zgodba bi lahko bila enostavna, 2011).

Iz utemeljitve žirije za podelitev pisateljske štipendije SEP:

“Ajla Terzić,ki je med najbolj nadarjenimi in živahnimi literarnimi glasovi svoje generacije, piše prozo, poezijo in esejistiko ter sodeluje z revijami v tiskani in on line obliki. Že dolgo raziskuje dela Iva Andrića in je članica založniške komisije Andrićevega muzeja v Travniku, ki je njeno rojstno mesto. Dobila je več priznanj za kratko prozo, ki so jo že prevedli v tuje jezike.
Literarni projekt Ajle Terzićobravnava življenje mlade angleške umetnice lady Dickinson, ki je zaradi svojega zanimanja za tradicionalno umetnost balkanskih narodov v 20. letih prejšnjega stoletja prišla v Bosno, kjer je ustanovila tehnično šolo in sodelovala pri kulturnih izmenjavah med Jugoslavijo in Veliko Britanijo.
Napol zgodovinski roman se dogaja na ozemlju, ki je od nekdaj par excellence križišče različnih kultur, vendar je ta prostor napojen tudi s krvjo in tragedijo. Roman povezuje vzhodno in zahodno Evropo, in to po poteh preteklosti in sedanjosti s pomočjo zgodbe svojstvene podjetnice, ki spreminja ne vedno enostavno soočanje različnih kultur v plodno in živo izmenjavo.”