Pisateljsko nagrado SEP za mlade avtorje na mednarodnem literarnem festivalu Vilenica podeljuje Srednjeevropska pobuda v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev. Namen pisateljske nagrade je promocija mlade generacije pisateljev in pomoč pri širjenju njihovega dela s prevodi v jezike članic SEP. Nagrada predvideva prevod dela avtorja oziroma avtorice v slovenščino in še en jezik držav SEP po izbiri nagrajenca oziroma nagrajenke. Za naslednja leta se lahko razišče možnost dodatnih prevodov.
Luiza Bouharaoua: Foto © Ema Berdnaz
Žirija za pisateljsko nagrado SEP za mlade avtorje za leto 2022 – sestavljajo jo Aljoša Harlamov, Aljaž Koprivnikar, Jaruška Majovski, Tanja Petrič in Suzana Tratnik – je odločila, da nagrado prejme Luiza Bouharaoua iz Hrvaške.
Luiza Bouharaoua (1985) je hrvaška pisateljica, prevajalka in kulturna delavka. Ustanovila je nevladno organizacijo Skribonauti, ki od leta 2011 razvija in izvaja umetniške programe za marginalizirane skupine, predvsem otroke in mladostnike v zavodih ter odrasle v zaporih po Hrvaškem. Od leta 2016 vodi knjižni klub in delavnico kreativnega pisanja v Zavodu za prestajanje kazni Požega. Plod njenega neposrednega umetniškega dela z marginaliziranimi skupinami je bila produkcija dokumentarnih filmov Prosti vikend (prvega kratkega dokumentarca, ki so ga posneli zaporniki na Hrvaškem) in Pravica do dela (na Dnevih hrvaškega filma 2016 je prejel nagrado etika in človekove pravice), ki so ga napisale in posnele varovanke Doma za otroke v Kaštelu Lukšiću. Iz knjižnega kluba in delavnice kreativnega pisanja v požeškem zaporu je nastala skupna zbirka kratkih zgodb Nadaljuj zgodbo (Nastavi priču, 2019), ki je leta 2021 prejela nagrado SozialMarie za družbeno inovativnost.
Njene kratke zgodbe so bile večkrat objavljene, prevedene so bile v pet jezikov in kot radijske igre predvajane na hrvaškem nacionalnem radiu (HR3). Njena prva knjiga kratkih zgodb Ali smo bili to mi (Jesmo li to bili mi, 2019) je prejela državno nagrado prozak za najboljši neobjavljeni rokopis avtorja ali avtorice, mlajše od 35 let, državno nagrado slavić za najboljši literarni prvenec v katerikoli literarni zvrsti, regijsko nagrado Eda Budiše za najboljšo zbirko kratkih zgodb in nagrado hrvaškega ministrstva za kulturo kot ena najboljših knjig leta 2019. Bouharaoua je ena od šestih regionalnih avtorjev, ki so sodelovali v projektu skupnega pisanja dnevnika z naslovom 2020, ki so ga izdale založbe Fraktura (Hrvaška, 2021), Booka (Srbija, 2022) in Antolog (Makedonija, 2022). Za gledališko predstavo, ki temelji na njeni prihajajoči slikanici Jajo in Strašni Strah, je prejela državno nagrado za najboljšo predstavo za otroke mali marulić. Zdaj pripravlja svoj prvi roman Kratka zgodovina modre in priredbo scenarija Ali smo bili to mi, po katerem bo produkcijska hiša Wolfgang and Dolly posnela celovečerni film.
Utemeljitev nagrade
Luiza Bouharaoua (1985, Hrvaška) je sodobna ustvarjalka v vseh pomenih te besede. Svoje umetniško delo je prešila z družbeno aktivnostjo – kot aktivistka, feministka, organizatorica, kulturna delavka in producentka. Kot ustanoviteljica in koordinatorica nevladne organizacije Skribonauti oblikuje in vodi literarne in umetniške programe za zapornike in zapornice na Hrvaškem, eden od rezultatov projekta je tudi kratkoprozna zbirka Nastavi priču (Nadaljuj zgodbo), ki je prejela nagrado za socialno inovacijo SozialMarie 2021. Knjiga kratkih zgodb Jesmo li to bili mi (Smo bili to mi), za katero je prejela več nagrad, je postjugoslovanska, povojna proza generacije osemdesetih, ki svojo eksistenco, fluidno identiteto, odnose in vrednote odkriva v močno prekarizirani družbi izkoriščevalskega kapitalizma in brezglavega potrošništva. Njena pisava je poetična, psihološko poglobljena, a neposredna in stvarna.
