artuma-nasl_web 22. 5. 2008

V Zbirki Antologije Vilenice, ki jo izdaja Društvo slovenskih pisateljev, je izšla tretja knjiga z naslovom Artuma: sodobna litovska književnost. Antologijo bomo predstavili skupaj z gostujočimi avtorji v okviru 23. Vilenice.

Artuma: sodobna litovska književnostTretja knjiga zbirke Antologije Vilenice (urednica Jana Unuk), ki je namenjena manj poznanim književnostim evropskega prostora, nosi naslov Artuma, kar v litovščini pomeni bližina, posvečena pa je sodobni litovski književnosti. V antologiji, ki jo je zbrala in uredila Bernarda Pavlovec žumer, je predstavljenih osemnajst avtorjev. To so: Antanas Škėma, Vytautas P. Bložė, Tomas Venclova, Alfonsas Andriuškevičius, Sigitas Geda, Ričardas Gavelis, Nijolė Miliauskaitė, Juozas Šikšnelis, Kornelijus Platelis, Antanas A. Jonynas, Birutė Junuškaitė, Eugenijus Ališanka, Jurga Ivanauskaitė, Sigitas Parulskis, Herkus Kunčius, Alvydas Šlepikas, Sonata Paliulytė in Marius Ivaškevičius. Za slovenske prevode iz litovščine sta poskrbeli Bernarda Pavlovec žumer in Lucija Štamulak, jezikovni pregled prevodov pa je opravila Ona A. čepaitytė Gams. Avtor spremne študije, ki prikazuje razvoj litovske književnosti od prve knjige leta 1547 do danes, je pesnik, prevajalec in esejist ter konzultant žirije za Vilenico Kornelijus Platelis. Vizualna podoba knjige, ki je izšla s podporo ustanov Books from Lithuania, Literature Across Frontiers in Veleposlaništva Republike Litve v Ljubljani, v skladu s celostno podobo zbirke na naslovnici prinaša sliko priznanega litovskega umetnika Mikalojusa Konstantinasa čiurlionisa.

Iz uvodne besede urednice Bernarde Pavlovec žumer:
»če pogledamo litovsko literarno zgodovino in jo primerjamo z našo, lahko vidimo, da smo si s tem geografsko sicer oddaljenim severnim narodom bliže, kot bi si mislili. Književni razvoj se tudi pri njih začne s protestantizmom, s katekizmom in abecednikom, literarna obdobja prihajajo k nam z zamudo, literatura, predvsem domoljubna, ohranja in spodbuja narodno zavest pri bralcih in je med ljudmi močno zasidrana. živahno literarno dogajanje se odvija tudi v tujini med izseljenci. Litovci veljajo tako kot Slovenci za narod pesnikov, pogosto se pred tujci pohvalijo z izrekom, da ima v Litvi vsak svinčnik svojega pesnika /…/. Izbor želi prikazati tako sodobno litovsko književnost kot tudi Litvo, prinesti bralcu košček te dežele, mentalitete litovskega naroda.«