Večer z Dževadom Karahasanom


Dževad Karahasan

SR, 16. novembra, ob 19.00, dvorana Lili Novy Cankarjevega doma

Pogovor bo vodil Matej Juh.

V sodelovanju s festivalom Vilenica in Cankarjevo založbo.
Dževad Karahasan je pisatelj, dramatik in esejist, ki je v letu 2010 dobil mednarodno literarno nagrado vilenica. Tokrat prihaja v Ljubljano ob izidu dveh njegovih romanov, Sare in Serafine ter Nočnega shoda, pri Cankarjevi založbi. Karahasan je bil po letu 1993 gostujoči profesor na več avstrijskih in nemških univerzah, nazadnje pa graški mestni pisar in profesor primerjalne književnosti v Sarajevu. Njegova dela so prevedena v številne svetovne jezike, zanje pa je značilna izredna pronicljivost, sposobnost analize družbenih situacij ter spajanje orientalskih in evropskih vplivov.

V romanu Sara in Serafina (Sara i Serafina, 1999) se iz skoraj dokumentarnega opisa življenja v obleganem Sarajevu lušči prenikav psihološki portret naslovne junakinje Sare-Serafine, ki mesta noče zapustiti zaradi usodne duševne razcepljenosti in ker jo nanj veže boleče doživetje iz druge svetovne vojne. Serafina bi že od dekliških let rada postala Sara – s svojim krstnim imenom  namreč poimenuje tisto plat svoje razcepljene osebnosti, ki je povezana z voljo do življenja in zunanjimi vidiki sveta, medtem ko je Sara dobra brez skritih računov, povezana z notranjim, žrtvijo, smrtjo in mladostnim mističnim doživetjem. Februarja 1942 je dvanajstletna Sara nemočno gledala, kako ustaški tovornjak pelje v smrt njeno prijateljico, Židinjo Elo, pol stoletja kasneje je trmasto odločena, da ne bo zapustila umirajočega mesta.

Nočni shod (Noćno vijeće, 2005) se dogaja tik pred vojno v Foči, kjer sta obe zadnji vojni zahtevali posebej okrutne žrtve. Simon, foški Srb, zdravnik, se vrne domov po dolgoletnem delu v Nemčiji, in njegova perspektiva ob prihodu v Fočo je naiven, potujen pogled, ki spregleduje znamenja napovedujoče se vojne. Zato je za Simona razgled na rodno Fočo na predvečer zadnje bosanske vojne lahko čudežno zaokrožen in popoln, »kot lepa zrela sliva«. Toda iluzija se kmalu razkadi in znajdemo se v svetu vse prežemajočega strahu, groze in nasilja. Zlo je v Nočnem shodu zgoščeno in otipljivo kakor v Dantejevem Peklu in doseže vrhunec v katarzičnem opisu Simonovega spusta med duše mrtvih muslimanov, ki so bili na istem kraju pomorjeni v preteklih vojnah, in njihovega predsmrtnega trpljenja.

Dževad Karahasan (1953, Duvno) je študiral književnost in teatrologijo v Sarajevu, doktoriral pa iz literarne teorije v Zagrebu. Po letu 1993 je bil gostujoči profesor na več avstrijskih in nemških univerzah, nazadnje pa graški mestni pisar in profesor primerjalne književnosti v Sarajevu. Objavil je vrsto romanov, novelističnih in esejističnih zbirk, dram in strokovnih del. V slovenščini sta doslej izšla roman Vzhodni divan in daljši esej Dnevnik selitve, letos pa romana Sara in Serafina ter Nočni shod. Je dobitnik literarne nagrade Vilenica 2010.