29. Mednarodni literarni festival Vilenica v organizaciji Društva slovenskih pisateljev in Kulturnega društva Vilenica iz Sežane tudi letos predstavlja najboljše avtorje in literaturo s področja Srednje Evrope pa tudi iz drugih držav Evrope in ostalega sveta. Festivalski teden se bo odvijal od 2. do 7. septembra 2014, s spremljevalnim programom v maju, juniju in avgustu.
Literarni program
Na Vilenici bo letos odmevalo preko 20 jezikov več kot 30 avtorjev iz evropskih in drugih držav. Spremljevalni dogodki ob izidu Antologije sodobne luksemburške književnosti Hällewull inAntologije sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji Iz jezika v jezik bodo potekali že v maju v Ljubljani in Mariboru, 21. junija bo v jami Vilenica na Krasu najmlajšim pesnikom podeljena nagrada Mlada Vilenica, osrednji festivalski program pa se bo odvijal v prvem tednu septembra v Ljubljani, Sežani, Lipici, Mariboru, Celju, Kopru, Trbovljah, Biljah, Štanjelu, Pliskovici, Lokvi, Tomaju, Repnu, Trstu in v jami Vilenica.
Nagrajenci Vilenice 2014 in slovenski avtor v središču
Osrednje ime festivala je prejemnik nagrade Vilenica 2014 madžarski pisatelj László Krasznahorkai. Vilenica se tako pridružuje kritikom od ZDA do Japonske, ki priznavajo pomembnost njegovih del in ga kronajo za sodobnega madžarskega mojstra apokalipse.
Festival postavlja v središče tudi slovenskega pisatelja in režiserja Marka Sosiča, ki v zgodbah tržaškega večkulturnega okolja z inovativno poetiko zastavlja univerzalna vprašanja o posameznikovi usodi.
Mednarodna žirija v sestavi gostov festivala bo med srednjeevropskimi avtorji, ki se bodo predstavili v zborniku in na literarnih branjih, ponovno izbrala dobitnika nagrade Kristal Vilenice, ki bo podeljen na Štanjelski matineji, Srednjeevropska pobuda pa bo v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev na 29. Vilenici deveto leto zapored podelila pisateljsko štipendijo za spodbujanje literarnega ustvarjanja in izmenjave mladih literatov iz Albanije, Belorusije, BiH, Črne gore, Makedonije, Moldavije, Srbije in Ukrajine.
Iz jezika v jezik
Z izbrano temo Vilenica vsako leto odpira konstruktivni dialog o aktualnih literarnih, kulturnih in širših družbenih vprašanjih ter se v skladu s svojim poslanstvom zavzema za spodbujanje kulturnega pluralizma, strpnosti in neagresivnosti. Na letošnji Vilenici nadaljujemo s tematiko srednjeevropskih kulturnih, jezikovnih in geografskih vplivov. V preteklem letu je festival raziskoval izzive, ki jih pred literaturo postavljajo spreminjajoče se geografsko in politično pogojene meje, 29. Vilenica pa bo poskušala narediti še korak bližje k razumevanju nadnacionalnih literarnih pojavov, ki jih prinašajo migracije, globalizacija idej in kultur, ključni dejavnik pri orientaciji v kulturnem okolju, v katerem posameznik biva in ustvarja, pa je še vedno jezik. V konceptu razprave okrogle mize, ki se bo pod okriljem Srednjeevropske pobude odvijala pod naslovom Iz jezika v jezik, moderatorka Erica Johnson Debeljak zastavlja vprašanja o izbiri literarnega jezika, identiteti in statusu pisateljev, ki so razpeti med dve tako nacionalni kot jezikovni domovini ali celo več. Katere odločitve, povezane z rabo jezika, morajo ‘večjezični’ in ‘hibridni’ pisatelji sprejeti? Kako so te odločitve vplivale na njihovo notranje, ustvarjalno bistvo, na njihov način izražanja? Kako je izbira jezika ali mešana identiteta vplivala na njihov stil pisanja, tematiko? Kako jih sprejemajo avtorjeva skupnost, institucije in bralci? O temi bodo razpravljali Marica Bodrožić, ki je odraščala v Dalmaciji in Hercegovini, pri desetih letih pa se je preselila v Nemčijo, kjer sedaj ustvarja v svojem drugem maternem jeziku, nemščini; slovaška in slovenska pesnica, pisateljica, prevajalka, literarna kritičarka, znanstvenica, urednica in založnica Stanislava Repar, ki suvereno prehaja med obema jezikoma – slovaščino in slovenščino; ter Roman Simić Bodrožić, večkrat nagrajeni pesnik, pisatelj, hispanist, urednik pri založbi Fraktura in direktor Festivala evropske kratke zgodbe iz Zagreba (njegova dela lahko beremo tudi v slovenščini: V kaj se zaljubimo, V.B.Z. 2007; Kraj, na katerem bova prenočila, Apokalipsa 2004).
Na Vilenici bo predstavljena tudi Antologija manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji Iz jezika v jezik, v kateri je urednica Lidija Dimkovska skupaj s poduredniki in ob pomoči udeležencev izobraževanja za kulturne managerje pod okriljem Evropskega socialnega sklada zbrala najboljša besedila avtorjev, ki ustvarjajo tudi ali samo v svojem maternem jeziku: v madžarščini, italijanščini, romščini, slovaščini, makedonščini, bosanščini, hrvaščini, srbščini in angleščini. Antologija odgovarja na dolgotrajno potrebo po predstavitvi in vključitvi sodobne medkulturne književnosti v slovenski literarni prostor ter tako utira pot bogatim literarnim glasovom. Na Vilenici bo nastopilo več avtorjev iz antologije.
Literarna branja
Na literarnih branjih, ki predstavljajo stalnico vileniškega programa, bodo obiskovalci lahko srečali tudi francosko in nemško pišočega pesnika, dramatika in esejista Fistona Mwanzo Mujilo iz Demokratične republike Kongo, ki živi in ustvarja v Gradcu; romanopisca, pisca grafičnih romanov ter iger za gledališče in radio Jaroslava Rudiša, ki živi na Češkem in v Nemčiji ter piše v jezikih obeh dežel; slovaško prozaistko Ivano Dobrakovovó, ki ustvarja v italijanskem Torinu, njena dela pa je navdihnila tudi študentska izkušnja Ljubljane; Aska Künnapa iz Estonije, ki je, kot pravi, sinteza pisatelja in umetnika, je pesnik, založnik, oblikovalec in tudi snovalec namiznih iger, ki piše tudi o kavarnah na ljubljanskem obrežju; srbskega pisatelja Ivana Antića, ki od leta 2010 živi in dela v Ljubljani in Beogradu; nominiranca za Kresnika 2014 Toneta Peršaka; večkrat nagrajeno pisateljico Gabrielo Babnik, ki povezuje slovensko in afriško kulturo; na predvečerih festivala tudi bosansko-črnogorskega pisatelja, kolumnista in aktivista Andreja Nikolaidisa(Mimesis, Študentska založba 2006) in bolgarskega pisatelja Aleka Popova (njegov roman Misija London bo izšel pri Cankarjevi založbi). V sodelovanju s torontskim festivalom International Festival of Authors Vilenica gosti dobitnika prestižne kanadske nacionalne nagrade Governor General’s Award Lindo Spalding in Patricka deWitta; v sodelovanju s festivalom Cúirt iz irskega Galwaya pa kanadsko pesnico grškega porekla Dimitro Xidous iz Dublina. Na Vilenico se vrača prejemnik štipendije SEP 2013 Artem Čapaj iz Ukrajine; iz Moldavije prihaja pisateljicaLiliana Corobca, ki se pri svojem raziskovalnem delu ukvarja s tematiko romunskega vojnega romana, eksilanti in izgnanci ter cenzuro v času komunizma; iz Makedonije pisatelj, dramatik, scenarist, gledališki in filmski kritik ter medijski teoretik Tomislav Osmanli; iz Romunije prozaistka Ioana Pârvulescu, ki je med drugim prejela nagrado Evropske unije za književnost 2013; iz Albanije Visar Zhiti, eden najpomembnejših albanskih pesnikov, čigar življenje in delo odsevata zgodovino naroda, bil pa je tudi minister za kulturo v Albaniji; iz Srbije Enes Halilović, pripovedovalec zgodb, pesnik, dramatik in novinar, ustanovitelj tiskovne agencije Sanapress in literarnega časopisa Sent; iz Madžarske še pisatelj, pesnik in prevajalec János Lackfi, prejemnik najpomembnejših nacionalnih nagrad za poezijo in doprinos k madžarski kulturi; iz Grčije pa pesnica, esejistka in prevajalka Elsa Korneti, tudi organizatorka pesniških slamov in poetičnih performansov. Vilenica bo s svojim prestižnim mestom med evropskimi festivali ponudila tudi prostor za kulturno izmenjavo med avtorji in literarnimi posredniki – gostje festivala bodo založniki, prevajalci, direktorji festivalov iz Češke, Madžarske, Turčije, ZDA, Kanade in drugod.
Luksemburg na Vilenici
V središču 29. Vilenice bo književnost Luksemburga, ki ne nastaja le v uradnih jezikih te dežele: luksemburščini, nemščini in francoščini, ampak pogosto tudi v angleščini ali v jeziku priseljencev. Na Vilenici predstavljamo deveto knjigo zbirke Antologije Vilenice z naslovomHällewull, kar v luksemburščini pomeni, da gre za veliko število nečesa, izraz pa nakazuje, da lahko pride do zmešnjave, če je na kupu veliko ljudi ali česa drugega. V Antologiji sodobne luksemburške književnosti je zbranih 21 avtoric in avtorjev do sedaj v Sloveniji še dokaj neznane »Luxemburgensie«, ki seveda ne pomenijo zmešnjave, ampak veliko različnih glasov, kot praviVesna Kondrič Horvat v uvodu k antologiji. Ob izidu knjige bo festival gostil vodilna imena te literature: v maju se bo na dogodkih v Mariboru (21. 5.) in Ljubljani (22. 5.) predstavil Jean Back, prejemnik nagrade Evropske unije za književnost 2010, ki je obenem tudi direktor luksemburškega nacionalnega inštituta za film, fotografijo in zvok; v okviru festivalskega tedna pa bo Vilenica gostila še štiri luksemburške avtorje: pesnika, prozaista, pisca gledaliških in radijskih del ter sourednika antologije Guya Helmingerja, ki je svojo drugo domovino našel v Kölnu; v nemščini pišočega avtorja Pola Saxa, ki prav tako živi v Nemčiji; pesnika, romanopisca, dramatika in libretista Nica Helmingerja ter v francoščini pišočo pesnico in prozaistko Alexandro Fixmer.
Literatura in glasba
Vilenica bo gostila 12. Mednarodni komparativistični kolokvij, ki bo preiskoval stičišča in presečišča med literaturo in glasbo ter jih skušal osvetliti z interdisciplinarno povezavo muzikološke in komparativistične analize. Kolokvij bo potekal v Ljubljani 5. in 6. septembra, referenti pa prihajajo iz Slovenije, Nizozemske, Hrvaške, Srbije, Avstrije in Romunije. V okviru kolokvija bodo o svojih pogledih na obravnavano temo ter o praksah spregovorili tudi gostje festivala.
Publikacije festivala
Poleg tradicionalnega zbornika Vilenica 2014 bo festival pospremilo še več knjižnih novosti, tudi izid romana Balerina, balerina (Ballerina, Ballerina) Marka Sosiča v prevodu Maje Visenjak Limon pri ameriški založbi Dalkey Archive Press. V zbirki slovenske literature omenjene založbe izidejo tudi prevodi knjig Andreja Blatnika (Law of Desire, prevod Tamara M. Soban), Draga Jančarja (The Tree with No Name, prevod Michael Biggins) in Tomaža Šalamuna (Soy Realidad, prevod Michael Thomas Taren). Slovenski prevod romana Pelji svoj plug čez kosti mrtvih lanskoletne nagrajenke Olge Tokarzcuk pa bo v prevodu Jane Unuk izšel pri Cankarjevi založbi v zbirki Vilenice.