Literarni program
Festival Vilenica stopa v letu 2012 v nov tematski sklop, ki smo ga naslovili Križišča evropske literature. Vilenica je namreč v več kot četrtstoletni zgodovini postala eden najboljših evropskih festivalov, na katerem se srečujejo avtorji, prevajalci, literarni agenti, založniki in seveda bralci z različnih koncev sveta. Je torej nekakšno križišče številnih ustvarjalnih poti, ki spodbuja živahne izmenjave, nastanek literarnih del, obenem pa bogati okolje, v katerem se odvija, torej Kras, primorsko regijo in celotno Slovenijo z zamejstvom. Znotraj tega širšega tematskega okvira postavljamo letos v središče Avtorje nomade, pesnike in pisatelje, ki iz različnih vzrokov ustvarjajo v tujini in včasih tudi v jezikih, ki niso njihov materni – takšni so npr. bosanski pisatelj Bekim Sejranović, ki živi v Oslu; bolgarski pisatelj Dimitré Dinev, ki živi na Dunaju; Maročanka Zineb El Rhazoui, ki trenutno živi v Ljubljani; Paul Muldoon, ki prihaja iz ZDA, idr. Dandanes se razlogi za odhod in življenje v tujini spreminjajo, spreminja pa se tudi to nomadsko življenje, saj nacionalna identiteta ni več najpomembnejša med identitetami, ki si jih vsak dan nadevamo.
V središču festivalskega dogajanja, ki bo potekalo med 4. in 9. 9. 2012, bodo seveda literarna branja več kot 30 avtorjev s celega sveta. Med njimi velja izpostaviti letošnjega nagrajencaDavida Albaharija in slovenskega avtorja v fokusu Borisa A. Novaka. Festival dopolnjujeta gostovanje izraelskega pisatelja Amosa Oza (marec 2012), ki smo ga pripravili v sodelovanju z Mladinsko knjigo, ter predstavitev dveh prevodov lanskoletnega nagrajenca Mircea Cărtărescuja, čigar roman Zakaj ljubimo ženske je že izšel pri Študentski založbi, izbor poezije pa bo v kratkem izšel pri Cankarjevi založbi.
Novosti letošnjega festivala
Letos bomo prvič organizirali tri pisateljske in prevajalske rezidence v mesecu avgustu, kamor bodo povabljeni irski in italijanski avtorji in prevajalci. S tem skušamo še dodatno okrepiti vlogo festivala pri izmenjavi izkušenj, saj bodo gostje bivali v Ljubljani, Kranju in na Bledu, tam dobili možnost zbranega dela pa tudi spoznavanja Slovenije in slovenske literature.
Da Vilenica resnično postaja križišče evropske oz. morda celo svetovne literature in s tem tudi prostor promocije slovenske literature v širšem prostoru, dokazuje programski sklop Tržnica slovenske literature, kamor vabimo tuje založnike, agente in prevajalce, da bi jim omogočili spoznavanje slovenske literature, založb ter institucij, ki podpirajo prevajanje in izdajanje naše literature na tujem. V tem sklopu bomo gostili okrog 10 udeležencev, ki prihajajo z različnih koncev Evrope, poudarek pa je letos na Italiji in Španiji.
Strokovni program: Avtorji nomadi
Iva Kosmos, novinarka časnika Dnevnik in literarna publicistka, se bo o naši osrednji temi pogovarjala s štirimi gosti, ki iz različnih vzrokov pišejo v tujini in/ali v jeziku, ki ni njihov materni. To so: Maja Haderlap, koroška Slovenka, ki je pred kratkim zaslovela v nemško govorečem prostoru z romanom Angel pozabe, napisanim v nemščini; Zineb El Rhazoui, ki je morala zaradi preganjanja zapustiti Maroko in poiskati zatočišče v Ljubljani; Dimitré Dinev, bolgarski pisatelj, ki živi in ustvarja na Dunaju in velja danes za enega najbolj uspešnih sodobnih avstrijskih prozaistov; ter letošnji nagrajenec festivala David Albahari, ki je v devetdesetih odšel iz Srbije v Kanado, kjer živi in ustvarja še danes. So torej nacionalne meje res temeljno določilo pisateljskega sveta oz. kaj pomeni ustvarjanje v tujini, v tujem jeziku? S katerimi problemi in uspehi se na tej nomadski poti srečuje današnji ustvarjalec? Vse to so vprašanja, ki jih bo odprla okrogla miza Srednjeevropske pobude na Vilenici 2012.
Poleg nje bo na festivalu potekal tudi 10. mednarodni komparativistični kolokvij pod naslovom Prostorski obrat v literarni vedi. Vodji kolokvija bosta dr. Marijan Dović in dr. Jernej Habjan.
Nagrade festivala Vilenica
Vilenica doseže vrhunec na večer slovesne podelitve velike mednarodne literarne nagrade vilenica, ki bo v soboto, 8. 9., v vileniški jami. Ob veliki nagradi se v okviru festivala podelijo še druge nagrade: kristal vilenice za najboljši prispevek v zborniku Vilenica 2012, ki ga podeljuje mednarodna žirija v sestavi gostov festivala. Dobitnik kristala dobi skupaj s kipcem akademskega slikarja Petra Abrama tudi priložnost, da se udeleži mednarodnega literarnega festivala v irskem Galwayu (Cúirt International Festival of Literature); izbrani irski avtor pa bo gost Vilenice.
Dobitniki mlade vilenice, najmlajše izmed vileniških nagrad, ki jo bo 26. maja podelilo Kulturno društvo Vilenica, bodo z branjem zmagovalnih pesmi nastopili na štanjelski matineji.
Srednjeevropska pobuda v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev podeljuje pisateljsko štipendijo za spodbujanje literarnega ustvarjanja in izmenjave mladih literatov iz Albanije, Belorusije, BiH, Črne gore, Hrvaške, Makedonije, Moldavije, Srbije in Ukrajine. Na letošnjem festivalu bo nastopil lanski dobitnik štipendije Ognjen Spahić.
Hebrejska književnost na Vilenici
Zbirko Antologije Vilenice nadaljujemo z Antologijo sodobne hebrejske književnosti. Pod naslovom En zo agadá (To ni pravljica) urednik in prevajalec dr. Klemen Jelinčič Boeta predstavlja razvoj moderne književnosti v hebrejščini, ki nastaja v prepletu številnih nacionalnih tradicij in burne zgodovine države Izrael. V antologijo so uvrščeni naslednji avtorji: A. B. Jošua, Amos Oz, David Grossman, Sami Mihael, Meir Šalev, Joram Kaniuk, Eli Amir, Etgar Keret, Cruja Šalev, Ronit Matalon, Alona Kimhi, Dorit Rabinjan, Lea Goldberg, Dalia Ravikovič, Jona Volah, Nurit Zarhi, Agi Mišol, Hava Pinhas-Koen, Šaron Hass, Natan Alterman, Amir Gilboa, Juda Amihaj, Amir Or, Roni Somek in Daniel Oz.
Antologijo je napovedal že prihod Amosa Oza, ki je v Ljubljani in Mariboru predstavil prevod svojega romana Zgodba o ljubezni in temini, predstavljena pa bo še 31. 5. v mariborski sinagogi, kjer bosta nastopila Klemen Jelinčič Boeta in Dušan Šarotar, pogovor pa bo vodil Gašper Troha, ter 4. in 7. 9. na samem festivalu.
Ker je obenem tik pred izidom tudi obširna antologija moderne slovenske poezije v hebrejščini, ki bo izšla pri izraelski založbi Carmel Publishing House iz Jeruzalema in v katero je vključenih 40 slovenskih pesnikov, od Srečka Kosovela, Daneta Zajca, Gregorja Strniše, Nika Grafenauerja, Tomaža Šalamuna, Saše Vegri, Milana Jesiha, preko generacije Uroša Zupana, Maje Vidmar, Toneta Škrjanca, Petra Semoliča pa vse do mlajše generacije s Primožem Čučnikom, Alešem Štegrom, Miklavžem Komeljem, Jano Putrle Srdić, Veroniko Dintinjano in drugimi, bo v okviru festivala potekala tudi okrogla miza o možni interakciji in na novo odpirajočem se dialogu med obema literarnima prostoroma na podlagi obeh antologij.
Antologijo Ani nisraf ve eini yachol lehasig et hasheket (Gorim in ne morem tišine doseči) sta uredili izraelska pesnica in prevajalka Hava Pinhas-Cohen in slovenska pesnica in prevajalka Barbara Pogačnik, kot prevajalci pa so v njej sodelovali tudi Klemen Jelinčič Boeta, Maja Kutin, Myriam Steiner Aviezer ter Dina Katan Ben-Zion. Spremno besedo je napisal dr. Marcello Potocco.
Okroglo mizo, ki bo potekala v Trubarjevi hiši literature 7. 9. 2012 ob 11h, bo vodila pobudnica projekta in urednica antologije Barbara Pogačnik.
Križišča evropske literature
Festival Vilenica se ponovno vpisuje med uspešne prijavitelje na razpisih za projekte sodelovanja in evropske festivale v okviru programa Kultura 2007–2013. V letošnjem letu se je Vilenica prijavila na razpis za projekte sodelovanja in razpis za podporo evropskim festivalom s projektomKrižišča evropske literature. Obe prijavi sta bili uspešni, kar dokazuje mednarodno pomembnost festivala in kvaliteto, ki jo vedno znova potrjujemo tako pri slovenskem občinstvu kot v mednarodnem prostoru.
V projektu sodelujemo z irskim festivalom Cúirt International Festival of Literature in italijanskim festivalom Pordenonelegge.