Nagrajenec 2011 Mircea Cărtărescu: Orbitor (odlomek)

Orbitor

Na koncu sem le potonil v sen, ovit v zapredek štrenastih sanj. Kot sladkor
v vodi sem se topil v snu, kot drsnik drsel po zobati letvi pozabe. Včasih
sem se tako močno stresel, da sem imel občutek, da se v meni vse maje. Spet
drugič sem letel navpično kot staro dvigalo, ki je strmoglavilo v neskončni
jašek. Za trenutek so se mi prikazali grozljivi obrazi in maske, s strganimi
lici, z očmi zunaj očesne votline, da so se jim videli možgani, in se nato
stopili v rjovenju živali med smrtnim bojem. Nek plašen glas mi je zašepetal
ime tik ob ušesu. Počasi je pena iz besed – slik preplavila ekran očesnih
mren in nekdo je iz naključnih madežev sestavljal zgodbe in pokrajine,
kakršne sem tudi sam našel na tapetah v kabinetu in v mozaiku na tleh
kopalnice. Prst vedeževalca z grobim zlatim prstanom pri korenini je drsel
dlani mojih sanj, interpretiral je in prerokoval, se zatikal v kaotične gube
in naenkrat z nohtom obkrožil hribček iz prozorne kože, skozi steklo, na
katerem so se videla drevesca ven in kapilar.

Prevod Aleš Mustar
Vir: Zbornik Vilenica 2011