Nagrajenec 2010 Dževad Karahasan: Šahrijarjev prstan (odlomek)

Šahrijarjev prstan

Glasovi

Moderno pohištvo je naravnost čudovito primerno za selitev, tako zelo,
da bi človek lahko še pomislil, da je res namenjeno predvsem selitvi. Sestav-
ljeno je iz delov, ki so povezani med sabo s spojkami in vijaki, tako da ga je
mogoče brez vsakega problema razstaviti, zložiti v enostavne pakete,
prenesti kam drugam in tam spet sestaviti, kot da se ne bi nič zgodilo. To
sestavljanje in razstavljanje pa je tako preprosto in tako dosledno sestoji
iz postopkov, ki so gola mehanska nujnost, da bi se z njim lahko, čisto
uspešno, tolažili moški, ki so obremenjeni s kompleksom tehničnih idiotov.
Pri razstavljanju in sestavljanju modernega pohištva se ni mogoče zmesti,
za to opravilo človek potrebuje dve roki, izvijač in glavo, ki zna gledati. Da
bi ta glava mislila, ni potrebno, še boljše je, če medtem ko razstavljamo in
sestavljamo pohištvo, ne misli, ker to opravilo poteka po istem zakonu,
po katerem dežna kaplja, potem ko se je enkrat napotila proti zemlji, pač
mora pasti. Poteka samo od sebe, človek, ki o sebi s ponosom misli, da to
počne, pa je zgolj oko, ki vidi vijak, in roka, ki drži izvijač. Zato je moderno
pohištvo zdravilno za idiote, sposobne, da se obremenjujejo s kompleksom
tehničnega idiota. Mogoče celo odrešilno.

Prevedla Jana Unuk
Vir: Zbornik Vilenica 2010