Nagrajenec 2005 Karl-Markus Gauß: Jedci psov iz Svinie (odlomek)

Jedci psov iz Svinie

Na glavnem trgu so stale štiri nekoč bele hiše, do višine enega metra po- mazane z ilovico in blatom. Iz vsakega od šestih oken v nadstropju je nekdo gledal in se, medtem ko je kadil, z vzklikanjem, vzpodbujanjem, posmehom vmešaval v igre in pogovore tu spodaj, in večina, katerih pogled se je križal z mojim, mi je pomahala, naj pridem gor k njim. Nazadnje me je starka z dolgimi modrosivimi lasmi prijela pod roko in me odvedla v eno od hiš. Na temačnem stopnišču mi je spet udaril v nos vonj po trohnobi, v katerega sem bil zunaj že tako dolgo potopljen, da ga nisem več zaznal. Mešanici trohnobe je morala biti tu dodana neka nova sestavina, ki je nisem mogel izolirati. Odšla sva, pospremljena z nekaj tulečimi otroki, ki so me neprestano suvali, ne zato, da bi me na kaj opozorili, ampak ker so želeli, da bi jih pogledal, v prvo nadstropje, kjer je pred stanovanji, ki so imela večinoma eno samo sobo, v temi stalo nekaj moških in žensk, ki so mi radovedno pokimali.

Prevedla Lučka Jenčič
vir: Zbornik Vilenica