Nagrajenec 1996 Adam Zagajewski: Konec poletja (pesem)

Konec poletja

Primestni vlak je hitel skozi pusto naselje z vilami
kot bodalo, ki hlepi po srcu.
Iz zvočnikov je prihajal glas enega od diktatorjev,
veverica pa je skakala z veje na vejo
in se izmikala mojemu pogledu.
Konec poletja, težki cedrini storži,
nuna v debeli, rjavi halji
se nasmiha kot nekdo, ki je vse razumel.
Nad oljnato gladino ribnika se podijo kačji pastirji,
ladje plujejo poprek in tonejo v škrlatu sanjavega sonca,
pripeka se dotakne vsake stvari in kože kot carinik.
Poštar spi na klopi, iz usnjene torbe
se sipljejo lastovice pisem, v travi se topi sladoled,
krti nasipavajo gomile v spomin na temnopolte junake,
ki jih nihče ne bo poznal. Temna drevesa se pnejo
nad nami, med nami pa zeleni plameni.
Prihaja september, vojna, smrt.

Prevedel: Niko Jež
Vir: Zbornik Vilenica 1996