Program Vilenice 2010

Literarni program
Mednarodni literarni festival Vilenica praznuje letos svojo 25-letnico. Četrt stoletja, ki so ga zaznamovale družbene spremembe, spremenjena vloga literature ter pisateljev in pesnikov v slovenskem prostoru, odpiranje na zahod in vzhod, relativizacija ideje Srednje Evrope itd. Festival Vilenica je vedno znova našel odgovore na spremenjene razmere in razvijal svoje osnovno poslanstvo: predstaviti najvidnejše svetovne in slovenske ustvarjalce ter promovirati literaturo v mednarodnem prostoru.
Tudi v jubilejnem letu ostajajo literarni nastopi osrednji del festivala. Med 31. avgustom in 5. septembrom bo tako nastopilo več kot 30 avtorjev, tem pa bomo v letošnjem letu pridružili še nastope nagrajencev, ki bodo potekali v juniju, septembru in januarju (2011), ter predstavitev antologije slovenske književnosti v irščini, ki bo 21. septembra v Ljubljani. Branja bodo potekala po vsej Sloveniji in v zamejstvu v številnih evropskih jezikih, ves čas pa jih bodo spremljali tudi prevodi v angleščino in slovenščino, ki bodo objavljeni tudi v zborniku festivala. Najboljši prispevek v zborniku bo, kot že vsa leta doslej, nagrajen s kristalom vilenice, dobitnika pa bo izbrala žirija, ki jo bodo sestavljali gostje festivala. Še posebej velja omeniti sedem predvečerov, med katerimi sta letošnja novost večer v Biljah pri Novi Gorici in Kosovelovem domu v Sežani. Slednji bo še posebej slovesen, saj bo na njem nastopil letošnji nagrajenec Dževad Karahasan.

Strokovni program: Kdo bere?
Literatura se dopolni šele v končnem bralnem dejanju, ko bralec stopa v interakcijo z besedilom, ga dopolnjuje, interpretira itd. Kdo bere? je tako zadnje vprašanje v sklopu štirih festivalov, ki so razmišljali o posameznih akterjih v literarnem sistemu. Kdo bere, sploh še kdo bere, kako beremo in kako te bralne navade spreminjajo naše dojemanje literature, so le nekatere izmed tem, o katerih bodo razmišljali gostje okrogle mize Srednjeevropske pobude pod vodstvom Tanje Lesničar Pučko in mednarodnega komparativističnega kolokvija, ki ga tokrat pripravljata dr. Tone Smolej in dr. Ana Vogrinčič.

Nagrajenci Vilenice
Vilenica doseže vrhunec na večer slovesne podelitve velike mednarodne literarne nagrade vilenica, ki bo v soboto, 4. 9., v vileniški jami. Ob veliki nagradi se v okviru festivala podelijo še druge nagrade: kristal vilenice za najboljši prispevek v zborniku Vilenica 2010, ki ga podeljuje mednarodna žirija v sestavi gostov festivala. Dobitnik kristala dobi skupaj s kipcem akademskega slikarja Petra Abrama tudi priložnost, da se udeleži osrednjega mednarodnega literarnega festivala v irskem Galwayu, Cúirt Festival of Literature; Cúirtov dobitnik nagrade poetry slam pa bo gost Vilenice. Dobitniki mlade vilenice, najmlajše izmed vileniških nagrad, ki jo bo maja podelilo Kulturno društvo Vilenica, bodo z branjem zmagovalnih pesmi nastopili na štanjelski matineji. Srednjeevropska pobuda pa bo v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev na 25. Vilenici peto leto zapored podelila še eno »nagrado«, in sicer pisateljsko štipendijo za spodbujanje literarnega ustvarjanja in izmenjave mladih literatov iz Albanije, Belorusije, BiH, Črne gore, Hrvaške, Makedonije, Moldavije, Srbije in Ukrajine.

Wales na Vilenici
Valižanska literatura in njena usoda sta v marsičem podobni slovenski. Tudi v Walesu je valižanščino večinoma govorilo kmečko prebivalstvo, prevod Biblije so dobili le nekaj let za nami,j ezik pa je bil osnova nacionalnega preporoda in samozavesti, ki se je začela krepiti v 20. in 21. stoletju. Letošnja antologija Vilenice Ffiniau aflonydd – Menjave meje nam razkriva bogastvo te literature, ki je pisana tako v valižanščini kot angleščini ter predstavlja osrednje avtorje.
Na Vilenici 2010 bodo valižansko literaturo predstavljali Angharad Price, Lloyd Jones, Sian Melangell Dafydd, Wiliam Owen Riberts in direktorica organizacije Wales Literature Exchange Sioned Rowlands.

Slovenska književnost v Evropski uniji
Vilenica posebno mesto posveča predstavljanju literature v manjšinskih jezikih in slovenski literaturi, ki nastaja izven naših meja. Po predstavitvi porabske, rezijanske in beneške literarne ustvarjalnosti smo lani začeli s predstavitvami ustvarjalnosti Slovencev po svetu. Najprej je bila na vrsti argentinska izseljenska skupnost, ki je ustvarila najobsežnejši korpus besedil. Letos se bomo srečali z zanimivim fenomenom slovenskih pisateljev, ki živijo in ustvarjajo v državah Evropske unije. Sklop bo vodil Lev Detela, ki tudi sam živi in ustvarja na Dunaju.