Kot ugotavlja stroka, gre za legitimen predmet literarnoteoretskih raziskav, ki pa doslej ni bil deležen primerne sistematične refleksije. Na Vilenici se bosta z njo ukvarjali okrogla miza SEP, ki jo bo vodil dr. Andrej Blatnik, in 7. Mednarodni komparativistični kolokvij pod vodstvomdr. Marijana Dovića.
Kot ugotavlja Dović v konceptu razprave, knjiga na poti od avtorja do bralca prehaja skozi različne filtre: prvega predstavljata literarna revija in založba kot klasični inštituciji literarnega posredništva, nato je tu medijski prostor s kritiško-recenzijskim aparatom pa tudi z vsakršnim pojavljanjem avtorja v javnem prostoru, sledi inštitucija literarnih nagrad, na koncu verige pa se znajde akademski diskurz s formacijo kanona. V sistem literarnega posredništva se vključujejo tudi inštitucije, ki načrtno promovirajo (nacionalno) literaturo v tujini, ter posamezniki: prevajalci, literarni agenti, kulturni menedžerji in drugi. Mehanizem seveda ni linearen, njegovi členi na kompleksen in težko pregleden način vplivajo drug na drugega, dejstvo pa je, da se na vseh omenjenih ravneh dogaja selekcija avtorjev in njihovih del, ki ob znotrajliterarnem kriteriju načrtno ali nenamerno upošteva številne zunajliterarne vidike, kot so etična in estetska merila časa, deklarirane ali prikrite ideologije, okus bralnega občinstva in z njim povezana statistika prodaj, avtorjev ugled in priljubljenost, pa tudi osebna poznanstva, interesi in partikularni okusi.
Dejstvo je, da so mehanizmi selekcije avtorjev in del nujni in raznorodni, prilagojeni funkciji in cilju izbora, vseeno pa se je mogoče strinjati, da so v današnjem času morda posebej nepregledni, pogosto nepredvidljivi, izključevalni, kratkovidni, naravnani na dobiček in hipni uspeh ali – z besedami Micaela Ondaatjeja – »naključni in manični«. Kot taki zrcalijo splošno stanje stvari v družbi, ki pleše po diktatu trga in medijske popularnosti. Težava morda med drugim izhaja iz kontradiktornosti dveh povsem samosvojih in težko kompatibilnih sistemov: umetniškega in ekonomskega, kot ugotavlja Dović v konceptu kolokvija, kjer pri povzemanju Bourdieujevega sociološkega modela zapiše, da je »posredniška funkcija /…/ mesto, v katerem se najbolj očitno prepletajo silnice nasprotujočih si tipov kapitala, ekonomskega in simbolnega,« in »ravno v umetnosti takšno križanje proizvaja najbolj kontradiktorne učinke«. Trenje med slednjima na nek način pooseblja funkcija urednika kot točke, »v kateri se svet umetnosti križa s svetom ekonomije« in ki »z eno nogo stoji v svetu neizmerne svobode avtorskega ustvarjanja, značilne za moderne umetnostne sisteme, a je obenem z drugo nogo trdno zasidran v neki strukturi, neki hierarhiji (ekonomija / politika)«.
Sistem literarnega posredništva je kompleksen in poraja številne izzive za stroko ter razne akterje v verigi knjige.  Iz množice vprašanj, ki jih izzove pričujoča tema, se bomo v dveh razpravah osredotočili le na nekatere, za današnji čas posebej zanimive vidike. Problemsko polje, znotraj katerega se bo odvijala celotna debata, pa je zgoščeno začrtal Andrej Blatnik v konceptu okrogle mize SEP, kjer je zapisal: »Izvenbesedilne okoliščine po eni strani literaturi omogočajo ne le obstoj, temveč tudi odmev v javnosti, po drugi pa ji (tudi z neprilagajanjem svojega delovanja konkretnemu literarnemu delu) zmanjšujejo možnosti avtonomije, s tem pa zmanjšujejo možnost za nastanek, obstanek, prepoznavo in preživetje notranje celostnega in radikalno inovativnega umetniškega dela. Vsi, ki sodelujejo pri procesih izbire v literarnem polju, zato sodelujejo tudi pri izbiranju med svobodo (novega, drugačnega) in zapovedjo (znanega in priznanega), pri katerem ne sodeluje le njihov estetski okus, temveč tudi etična izbira.« Vsakdo, ki knjigo izbere, pa naj bo še tako naključno in nevede, prevzame nase dololočeno odgovornost, saj posredno vpliva tudi na to, kaj se bo v neki kulturi bralo, prodalo in kaj spregledalo in potisnilo na rob.
Tretji dogodek, povezan s temo, bo vključen v spremljevalni program Vilenice, odvijal pa se bo v nedeljo pred vileniškim tednom v galeriji Negovana Nemca v Biljah v sodelovanju z Mladinskim klubom DSP. Pogovor z naslovom »Kdo izbira mlade avtorje?« bo skušal osvetliti izzive, težave pa tudi radosti, s katerimi se literarni ustvarjalci soočajo danes ob izidu prvenca, in definirati, v čem je današnja situacija specifična.