Predvečeri Vilenice
Dan pred slovesno otvoritvijo, 4. 9., pripravljamo niz predvečerov Vilenice, ki se bodo odvijali v različnih krajih po Sloveniji pa tudi Italiji. V Ljubljani bomo gostili veliko ime sodobne švedske književnosti: pesnika, pisatelja in prevajalca ter večkratnega kandidata za Nobelovo nagrado Tomasa Tranströmerja. Na predvečeru Vilenice, ki ga pripravljamo v sodelovanju s festivalom Ex-Border v italijanski Gorici, bo nastopil gost Vilenice pisatelj in pesnik Roberto Pazzi. V sodelovanju s Centrom za slovensko književnost in Primorskimi novicami pripravljamo literarni večer z enim najvidnejših predstavnikov sodobne srbske proze Davidom Albaharijem.
Otvoritev 22. Vilenice in podelitev pisateljske štipendije SEP
Otvoritev festivala bo potekala v atriju hotela Klub v Lipici. Pozdravnim nagovorom bo sledila predstavitev treh kandidatov za pisateljsko štipendijo Srednjeevropske pobude in razglasitev nagrajenca. SEP bo namreč v sodelovanju z DSP letos drugič zapored podelila pisateljsko štipendijo, ki je namenjena spodbujanju literarnega ustvarjanja in izmenjave med mladimi literati iz Albanije, Belorusije, BiH, Črne gore, Hrvaške, Makedonije, Moldavije, Srbije in Ukrajine. Mednarodna žirija v sestavi Jani Virk, Lucija Stupica, Patrizzia Vascotto, Ludwig Hartinger in Vanesa Matajc bo na podlagi prispelih vlog izbrala tri kandidate, ki bodo gostje vileniškega festivala, zmagovalca pa bomo uradno razglasili na otvoritvi Vilenice. Lanski dobitnik pisateljske štipednije SEP je makedonski pisatelj Goce Smilevski.
Literarna branja
Literarna branja v izvirnih jezikih so stalnica vileniških festivalov. Na nastopih po kraških vaseh in drugod po Sloveniji se bodo z branji v živo predstavili uveljavljeni avtorji iz srednjeevropskih držav, ki jih je strokovna žirija Vilenice s pomočjo svetovalcev izbrala za goste 22. Vilenice. Avtorji iz Srednje Evrope tekmujejo za nagrado kristal vilenice.
Literarna branja na 22. Vilenici:
Sreda, 5. 9., ob 20.00
Lipica, Dolina matere Lurške
Četrtek, 6. 9., ob 19.00
Koper, Pokrajinski muzej
Hruševje pri Postojni, cerkev sv. Danijela
Lokev, cerkev sv. Mihaela
Petek, 7. 9., ob 17.00
Ljubljana, letni vrt DSP
Petek, 7. 9., ob 20.00
Ljubljana, Ljubljanski grad
Sobota, 8. 9., ob 11.00
Literarna matineja na gradu Štanjel
Sobota, 8. 9., ob 19.00
Jama Vilenica
Seznam avtorjev po posameznih literarnih branjih bo objavljen na spletni strani Vilenice najkasneje 20. avgusta.
Sealines na Vilenici
Projekt Sealines v organizaciji Literature Across Frontiers povezuje šest evropskih pristaniških mest, ki so znana po večjezičnosti: Valetto, Koper, Cardiff, Galway, Helsinke in Rigo. Tema projekta je medkulturna komunikacija kot glavna spodbuda za kulturni razvoj in napredek, pri čemer je prav večjezičnost izpostavljena kot paradigma za uspešen medkulturni dialog. Osemnajst umetnikov je v okviru umetniških bivanj pripravilo izvirne projekte, ki literaturo povezujejo z avdiovizualnimi in multimedijskimi vsebinami. Na 22. Vilenici bo nastopilo pet avtorjev:Igor Likar, Slovenija, Juha Ruusuvuori, Finska, Egils Venters, Latvija, Celia de Fréine, Irska in Milan Rakovac, Hrvaška.
Okrogla miza SEP na Vilenici:
»(Samo)cenzura danes: literarna cenzura v luči politične korektnosti«
Strokovni program letošnjega festivala bo odprl aktualno vprašanje literarne cenzure. Okrogla miza bo reflektirala sodobne oblike literarne cenzure, komparativistični kolokvij pa bo témo postavil v zgodovinsko-teoretski okvir.
O sodobnih oblikah literarne cenzure v povezavi z vprašanjem politične korektnosti se bo ukvarjala okrogla miza SEP na Vilenici. Udeleženci razprave: Alenka Puhar, moderatorka (Slovenija), Martin Polack (Avstrija), Ioana Ieronim (Romunija), Guido Bonsaver (Velika Britanija), Andrej Kurkov (Ukrajina) in Igor Štiks (Hrvaška) bodo razpravljali o mehanizmih, ki regulirajo pretok idej v literaturi današnjega časa; o (ne)obstoju politično korektne literature, pri čemer jim bo kot iztočnica služila misel Draga Jančarja, ki je v eseju Pisateljevi ugovori zoper politično korektnost zapisal: “Literatura ne potrebuje kritike, ki bi jo presojala po moralnih, verskih, ideoloških kriterijih, ampak ki bo razumela njene notranje napetosti, usode, zgodbe in sloge”; v nadaljevanju pa, da se “nesporazumi vedno nakopičijo tam, kjer bralec ali kritik skuša literarno delo razumeti ali interpretirati z zunajliterarnimi kriteriji, še posebej, če to počneta s stališča formiranega nazorskega in vrednostnega sistema”. Zanimalo jih bo med drugim: Kakšne posledice ima vrednotenje literature z zunajliterarnim vatlom, ki ga določajo (moralni, politični, ekonomski …) kriteriji primernosti in zaželenosti; kako slednje vpliva na umetniško svobodo in literarno umetnost kot tako; ali lahko danes govorimo o samocenzuri kot posledici direktnega ali implicitnega določanja moralnih, religioznih, politično in vse bolj tudi ekonomsko (ne)korektnih vsebin? Po drugi strani se bodo spraševali: Ali so poskusi detabuizacije skozi literaturo posledica avtorjeve politične in družbene angažiranosti ali zgolj spretna marketinška poteza; čemu je literatura tudi danes tako priljubljena tarča cenzure; ali so poskusi zajezitve in omejevanja »spornih« vsebin v leposlovju pokazatelji zavračanja estetske avtonomije ali po drugi strani, paradoksno, spoštovanja literature kot pomembne oblikovalke javnega mnenja; kako je z oblikami cenzure v sodobni informacijski družbi, za katero je značilna izjemno hitra in težko obvladljiva pretočnost informacij; kako odprti komunikacijski kanali učinkujejo na dostopnosti in nadzor nad vsebinami?
5. Mednarodni komparativistični kolokvij
»Literatura in cenzura: kdo se se boji resnice literature?«
Slovensko društvo za primerjalno književnost v sodelovanju z Oddelkom za primerjalno književnost in literarno teorijo ter Društvom slovenskih pisateljev v okviru 22. Vilenice prireja 5. Mednarodni komparativistični kolokvij na temo »Literatura in cenzura: Kdo se boji resnice literature?«. Namen kolokvija, ki ga bo vodil Marijan Dović, je na znanstveni ravni dopolniti glavne diskusijske teme vileniške okrogle mize. Referent bodo razpravljali v okviru dveh osrednjih tem: 1. Zgodovinski primeri / obdobja cenzuriranja literarnih del, sodnih procesov, pregonov in zažiganja (od antike do današnjih dni) s podtemama: komunikacijski kanali, ideološki mehanizmi in realni doseg cenzurnih ukrepov ter cenzura in samocenzura v totalitarnih družbah; 2. Teoretični prispevki o specifiki in pomenu resnice literature, ki je (bila) dejanski razlog za cenzuro ali sodni pregon, s podtemama: specifika / posebna resnica literature in leposlovna defamacija ter odnos realnost – fikcija.
Predstavitev knjig
V Zbirki Vilenica Cankarjeve založbe bo izšla zbirka poezije Miodraga Pavlovića v prevodu Vena Tauferja; v zbirki Litterae Slovenicae, ki jo izdaja Društvo slovenskih pisateljev, pa izbor poezije in esejev Milana Dekleve, ki bo na letošnji Vilenici deležen posebne pozornosti. Knjižni novosti bodo predstavili: avtorja, prevajalca ter avtorja spremnih besed in urednika.
Manj poznane književnosti Evrope na Vilenici: sodobna književnost v irščini
V okviru projekta “Manj poznane književnosti Evrope na Vilenici” letos predstavljamo književnost, ki nastaja v enem najstarejših evropskih jezikov, irščini. Gre za književnost, pisano v jeziku, ki se ponaša z eno najstarejših vernakularnih literatur in pesniških tradicij v Evropi in ki kljub pogosto nenaklonjenim ali celo pogubnim zgodovinskim in političnim okoliščinam živi nepretrgoma vse od 6. stoletja do naših dni. V petek, 7. 9., pripravljamo v prostorih DSP in na letnem vrtu društva popoldan književnosti v irščini. Na okrogli mizi in literarnem branju bodo nastopili pesniki in pisatelji Gabriel Rosenstock, Cathal Ó Searcaigh, Celia de Fréine,Dairena Ní Chinnéide, Tomás Mac Síomóin in Micheál Ó Conghaile ter poznavalci te literature: Tina Mahkota, prevajalka, urednica antologije in moderatorka razprave, Sinéad Mac Aodha, direktorica Ireland Literature Exchange, ter Ranko Matasović, lingvist, prevajalec in predavatelj na zagrebški univerzi. Za glasbeno spremljavo bo poskrbel Oisin Mac Diarmada, član mednarodno priznane irske skupine Téada, ki bo nastopila na zaključni prireditvi festivala v soboto, 8. 9., pred jamo Vilenica. S temi dogodki bomo pospremili izid druge knjige Antologije Vilenice z naslovom Amanairis: sodobna književnost v irščini, ki jo je uredila Tina Mahkota v sodelovanju z Gabrielom Rosenstockom.
Sprejem udeležencev pri županu Ljubljane
Na Ljubljanskem gradu bo udeležence Vilenice sprejel župan mesta Ljubljana, večer pa bo posvečen nagrajencu Vilenice 2007: mednarodno priznanemu makedonskemu dramatiku Goranu Stefanovskemu ter slovenskemu pesniku, pisatelju, dramatiku, esejistu, glasbeniku in uredniku Milanu Deklevi.
Podelitev kristala vilenice
Ob nagradi vilenica bomo v okviru festivala podelili kristal vilenice, za katerega se potegujejo avtorji iz držav Srednje Evrope, ki se bodo predstavili v Zborniku Vilenice in na enem od vileniških literarnih branj.
Pogled v literarno ustvarjalnost slovenske manjšine na Hrvaškem
Po uspešni predstavitvi beneške književnosti in kulture na predlanski ter porabske kulture na lanski Vilenici se bomo letos posvetili literarni ustvarjalnosti slovenske manjšine na Hrvaškem.
Podelitev mednarodne literarne nagrade vilenica 2007
Osrednji dogodek 22. Vilenice bo podelitev mednarodne literarne nagrade vilenica, ki jo tokrat prejme makedonski dramatik Goran Stefanovski. Podelitev nagrade bo v soboto, 8. 9. 2007, ob 19.00 v vileniški jami.
Zaključna zabava
Po slovesni podelitvi nagrade pripravljamo pred jamo Vilenica zaključno zabavo, na kateri bo nastopila skupinaTéada s tradicionalno irsko glasbo.
Končni program festivala bo objvavljen na spletni strani Vilenice najkasneje 20. 8.
Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.
