Skip to content

Mila Haugová (1942) je slovaška pesnica, ki piše poezijo in avtobiografsko prozo.

Med pesniškimi zbirkami, ki so pomembno zaznamovale njeno ustvarjanje, so: Premenlivý povrch (Spremenljiva površina), Čisté dni (Čisti dnevi), Praláska (Praljubezen), Dáma s jednorožcom (Dama z enorogom), Krídlatá žena(Krilata ženska), Atlas piesku (Atlas peska), Pomalá lukostrelkyňa (Počasna lokostrelka), Cetonia aurata, canti..amore, Srna pozerajúca na polárku (Srna, ki gleda proti Polarnici), Z rastlinstva (Iz rastlinskega sveta) in Dokonalé zvieranie(Popoln oprijem). Njene pesniške zbirke so bile prevedene v angleščino, nemščino, francoščino, ruščino in slovenščino (v slovenščino jih je prevedel Andrej Perič).

Sodelovala je na več rezidenčnih programih: v Avstriji in Nemčiji (v Berlinu in Edenkobnu), v ZDA v okviru Mednarodnega programa za pisatelje v Iowi, in bila prejemnica Višegrajske štipendije v Budimpešti. Za svojo poezijo je prejela številne nagrade, med drugim prestižno nagrado Dominika Tatarku leta 2014, Evropsko literarno nagrado Vilenica leta 2020, leta 2023 pa Pribinov križ, ki ji ga je podelila predsednica Slovaške, ter nagrado Fundacije Tatra Banka.

V svoji poeziji se poglablja v človeško dušo, srce in razum – v to, kar se dogaja v našem življenju med moškim in žensko, med materjo in hčerjo ter v celotni verigi medosebnih odnosov. Piše o tem, kako vsi pripadamo skupnemu svetu: rastline, živali, ljudje, zvezde … skozi pisanje skuša celiti rane sveta.