Letošnja Vilenica povezuje književnike iz 15 držav, posveča pa se avtobiografskemu pisanju, ki je v večini literatur v porastu. Živimo v dobi virtualnosti, lažnih novic, selfijev, sredi karnevalske družbe z množico zgodb iz marketinških, volilnih kampanj in zapisov slehernikov na družabnih omrežjih. Je torej avtobiografska literatura dandanes najresničnejša in najpristnejša, zazrtje vase brez posrednika? Vrnitev k sebi ali narcisizem? Je spomin ali pozaba?
Ko umetnika in znanstvenika vprašamo o avtobiografskosti, si pritrdita. Otroštvo je pisateljeva edina domovina, njegovi spomini niso zgolj njegovi, postanejo tudi naši. In fizik izreče: »Verjetno je zadaj fraktalna struktura sveta. Če jo poznaš, če zares poznaš nekaj pedi življenja, poznaš vse vesolje.«
V dobrih treh desetletjih se je na mednarodnem literarnem festivalu, ki nosi ime po jami Vilenica, kjer bomo tudi letos podelili istoimensko nagrado, srečevalo, poslušalo, pogovarjalo, razumelo in spoprijateljilo več sto pesnic in pesnikov, pisateljic in pisateljev ter literarnih posrednic in posrednikov iz srednje Evrope in od drugod. Letos jih prihaja 23, z nami bodo na mnogih literarnih branjih, pogovorih in omizjih pa tudi na neformalnih pomenkih. Vilenica je namreč v veliki meri srečevanje – kritičnih intelektualcev, ki s svojimi besedami reflektirajo družbe, katerih del so, in obiskovalcev, bralcev, privržencev književnosti in svobodne misli.
Poleti bomo brali slovenske prevode letošnjih gostujočih avtoric in avtorjev – tudi v risu nagradne igre Preberi me poleti, ki jo pripravljamo.
Srečamo se na prvem dogodku v okviru festivala – večeru z letošnjim nagrajencem!