Opazoval je svet: antologija sodobne katalonske književnosti

»Opazoval je svet. Nebo je bilo oblačno, razbarvano,
jesensko nebo brez lastovk. Ob pločniku pred njim je bil
kup smeti. Medtem ko je mirno grizel kruh, je zapazil
šopek posušenih rož, sredi katerega je izstopal še vedno
svež temno rdeč nagelj, videl je liste zelja in solate, porova
stebla ter nekaj razklanih paradižnikov, polnih bleščečih
se belih semen. Prijelo ga je, da bi jih pobral in
jih spravil v prazno škatlico vžigalic, ki jo je nosil v žepu;
potem bi jih posadil v lonček in ga postavil na balkon.
Toda zaradi neprespane noči je bil preveč lenoben. V
rebrce čokolade je s palcem izdolbel luknjo.«
V Rodoredini črtici je opis povsem nepomembnih
podrobnosti ujel utrip sredozemskega vrveža. Sredi
živahnega utripa je vedno prisotna tudi nekakšna žalost,
a nič ne more uničiti lepote, želje po življenju, volje do
spreminjanja sveta. Zato žalost tu ni razočaranje ali nemoč,
temveč ploden prostor, iz katerega rase sla po izražanju
in preoblikovanju. Katalonska kultura je tak temno
rdeč nagelj, ki nekako vendarle kljubuje sredi razbitin
sveta, v katerega ni več enostavno verjeti. Zato poberite
semena med smetmi, spravite jih v škatlico vžigalic, kot
bi storil navihani Quimet, in gotovo vam bodo vzklila ob
najbolj nepričakovani priložnosti!