Hällewul. Antologija sodobne luksemburške književnosti

Deveta knjiga zbirke Antologije Vilenice, ki je namenjena manj poznanim književnostim evropskega prostora, nosi naslovHällewull, kar v luksemburščini pomeni, da gre za veliko število nečesa. V antologiji sodobne luksemburške književnosti, ki sta jo uredila Guy Helminger in Vesna Kondrič Horvat, je zbranih enaindvajset avtoric in avtorjev do sedaj v Sloveniji še tako rekoč neznane »Luxemburgensie«, ki ne nastaja le v uradnih jezikih te dežele: luksemburščini, nemščini in francoščini, ampak pogosto tudi v angleščini ali v jeziku priseljencev. To so: Nico Helminger, Guy Rewenig, Jhemp Hoscheit, Pol Greisch, Claudine Muno, Jean Portante, Lambert Schlechter, Jean Sorrente, Alexandra Fixmer, Ian De Toffoli, Anise Koltz, Nora Wagener, Guy Helminger, Michèle Thoma, Pol Sax, Guy Wagner, Margret Steckel, Jean Back, Elise Schmit, Georges Hausemer in Pierre Joris.
Za slovenske prevode iz nemščine, francoščine in angleščine so poskrbeli Vesna Kondrič Horvat,  Mojca Kranjc, Meta Lah, Amalija Maček, Mojca Schlamberger Brezar, Veno Taufer in Primož Vitez. Avtor spremne študije, ki prikazuje razvoj luksemburške književnosti od prvega literarnega dela iz srednjega veka do danes, je eden izmed najpomembnejših luksemburških avtorjev Georges Hausemer. Antologija sledi vizualni podobi zbirke, ki na naslovnici prinaša reprezentativno delo lokalnih slikarjev. Industrija in pašniki (Industrie und Weideland) znanega luksemburškega slikarja Fernanda Bertemesa ilustrira nasprotja med severnim agrarnim in južnim delom Luksemburga z železarsko industrijo.
Antologija je izšla s podporo Ministrstva za kulturo Velikega vojvodstva Luksemburg in Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.

Iz jezika v jezik. Antologija sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji

Antologija Iz jezika v jezik je prva antologija, ki bralcem ponuja najboljša literarna besedila avtorjev/avtoric, ki živijo v Sloveniji in ustvarjajo tudi ali samo v svojih maternih jezikih. Ni jih malo: od več kot 120 avtorjev je bilo obravnavanih 92 (na razpis DSP se je prijavilo 60 avtorjev; souredniki, svetovalci, udeleženci delavnic in glavna in odgovorna urednica Lidija Dimkovska pa so zbrali besedila še 32 avtorjev), v antologijo pa je vključenih 34 avtorjev, pripadnikov manjšin in priseljenskih skupin, v devetih maternih jezikih in sicer: madžarščini, italijanščini, romščini, slovaščini, makedonščini, bosanščini, hrvaščini, srbščini in angleščini ter v slovenskem prevodu. Naslov antologije poudarja pomen prehajanja/prevajanja literarnih besedil iz enega v drug jezik. Navzočnost izvirnika in prevoda v antologiji je poleg praktičnega tudi simbolnega pomena: v isti knjigi/domu lahko živijo vsi ti jeziki, drugačni, toda enakopravni. Priprava antologije ni potekala po ustaljeni poti, ko to počne glavni in odgovorni urednik, ampak so o izboru za antologijo interaktivno odločali tako glavna in odgovorna urednica, kot tudi souredniki za posamezne jezike (Erica Johnson Debeljak za angleški jezik,Ivan Antić za srbski jezik, Jadranka Matić Zupančič za hrvaški jezik, Ismet Bekrić za bosanski jezik, Sonja Cekova Stojanoska za makedonski jezik, Lajos Bence za madžarski jezik in Mario Steffe za italijanski jezik) in 25 udeležencev delavnic uredniškega dela usposabljanja na področju kulturnega managementa. Antologija v vsakem primeru odgovarja na dolgotrajno potrebo po predstavitvi in vključitvi pričujočih avtorjev v slovenski literarni prostor. Z antologijo se avtorjem in avtoricam, ki pišejo v drugih jezikih, daje prostor in čas na slovenski literarni sceni, ki se na ta način širi, sprošča svoje meje in postaja še bolj zanimiva in pestra.
Antologija je nastala v okviru projekta Usposabljanje na področju kulturnega managementa in uredništva pri Društvu slovenskih pisateljev. Projekt sofinancira Evropska unija – Evropski socialni sklad.