Pisateljsko štipendijo SEP  podeljuje Srednjeevropska pobuda v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev v okviru festivala Vilenica. Namenjena je spodbujanju meddržavnega sodelovanja in promocije na področju literature za mlade avtorje do 35. leta starosti iz držav članic SEP, ki niso del Evropske unije. Štipendija v višini 5.000 EUR je namenjena trimesečnemu bivanju v kateri koli državi članici SEP, ki si jo izbere kandidat sam. V tem času naj bi avtor realiziral projekt, s katerim se je prijavil na razpis.

Dobitnik pisateljske štipendije SEP za leto 2013 jeSlika_33_Artem_Chapeye_pravilno_obrnjena
ARTEM ČAPAJ iz Ukrajine.

Artem Čapaj je začel pisati pri 26-ih. V svojem prvencu Pustolovščina (2008) opisuje leto in pol trajajoče popotovanje po Amerikah, kjer se je preživljal z različnimi deli. Nagrajeno delo Potovanje z Mayamoto: Iskanje Ukrajine (2011) povzema vsebino srečanj in pogovorov z ljudmi, ki jih je spoznal med dvomesečnim potovanjem z motornim kolesom po državi, romaneskni prvenec Rdeča cona (2013) pa osrednjo zgodbo postavlja v bližnjo prihodnost.

Iz utemeljitve žirije za podelitev pisateljske štipendije SEP:
“Projekt Artema Čapaja zavzema aktualno, družbeno angažirano temo: osvetlitev perečega problema ekonomske emigracije v zahodni Ukrajini. Problem beguncev je univerzalen, in Čapajev junak je najsodobnejši junak našega časa, je marginaliziran slehernik, zrasel na obrobju Evrope. Zgodba govori o osamljenosti in prekletstvu, in s humanistično in aktualno noto opozarja na nasilje, ki je latentno v zahodni civilizaciji in človeštvu nasploh, in prav tako grozi, da nas bo slej ko prej zbrisalo z obličja zemlje.
Projekt je usmerjen v prihodnost in knjiga je utemeljena na perečem problemu globaliziranega sveta, kar lahko samo po sebi zveni kot velika puhlica. Vendar je iz avtorjevega opisa projekta in zasnove knjige očitno, da s svojo široko raziskavo in izkušnjami zelo natančno detektira in secira prostor pripovedi kot tudi njenega glavnega junaka in z njim povezane osebe. S premišljeno in zanimivo naracijo Čapajeva zgodba že v samem izhodišču presega lokalne okvirje.
Iz biografije in bibliografije je razvidno, da Artem Čapaj odlično pozna temo, s katero se namerava v romanu ukvarjati, da je radoveden raziskovalec, ki snov za svoje literarno delo srka neposredno, s pogledom od blizu.”