Slovenski avtorji na Vilenici

Miljana Cunta

Miljana Cunta, rojena leta 1976 v Šempetru pri Gorici, je magistrirala iz angleške viktorijanske poezije na Univerzi v Ljubljani. Bila je odgovorna urednica revije za kulturo Emzinter programska vodja literarnih festivalov Vilenica in Fabula. Je soavtorica Malega angleško-slovenskega in slovensko-angleškega slovarja. Iz angleščine je mdr. prevedla izbrane pesmi Gerarda Manleya Hopkinsa in Christine Georgine Rossetti. Svojo poezijo je objavljala v vseh osrednjih literarnih revijah v Sloveniji pa tudi na Hrvaškem in v Italiji ter bila nagrajena na Mladikinem literarnem natečaju. Njen pesniški prvenec Za pol neba (2010) je bil nominiran za Veronikino in Jenkovo nagrado. Z družino živi v Ljubljani, a se vedno rada vrača na ljubljeno Primorsko.

Foto © Valentin Casarsa

Maja Haderlap

Maja Haderlap se je rodila leta 1961 v Železni Kapli v Avstriji. Študirala je germanistiko in gledališke vede na Univerzi na Dunaju in se po koncu študija zaposlila kot dramaturška in produkcijska asistentka v Ljubljani in Trstu. Med letoma 1989 in 1992 je bila urednica koroške slovenske literarne in kulturne revije Mladje, med letoma 1992 in 2007 pa je delovala kot glavna dramaturginja v Mestnem gledališču v Celovcu.Med dela dvojezične avstrijskokoroške pesnice, pisateljice, esejistke in prevajalke spadajo pesniške zbirke Žalik pesmi (1983), Bajalice (1987), za katero je prejela nagrado Prešernovega sklada za poezijo (1989), in Gedichte=Pesmi=Poems (1998) ter romanEngel des Vergessenes (Angel pozabe, 2011), katerega izid v prevodu Štefana Vevarja v slovenščino je predviden v letu 2012; zanj je prejela številne nagrade, med drugim nagrado Ingeborg Bachmann (2011) in nagrado Bruna Kreiskega za politično knjigo leta (2012).Leta 1999 je z naslovom DerKnabe und die Sonne prevedla v nemščino tudi pesniško zbirko Srečka KosovelaDeček in sonce.

Foto © Wallstein Verlag

Erica Johnson Debeljak

Erica Johnson Debeljak se je rodila leta 1961 v San Franciscu v Kaliforniji (ZDA). Leta 1981 se je preselila v New York, kjer je diplomirala iz francoščine na tamkajšnji Univerzi Columbia. Študirala je tudi ekonomijo, francosko književnost in kreativno pisanjein se po končanem študiju zaposlila v newyorški poslovalnici banke Banque de Paris. Leta 1993 se je preselila v Slovenijo, kjer se je poročila s slovenskim pesnikom Alešem Debeljakom. Študirala je jezik svoje nove domovine in delovala najprej kot prevajalka, nato tudi kot pisateljica in kolumnistka. Prvo knjigo esejev z naslovom Foreigner in the House of Natives (Tujka v hiši domačinov)je objavila leta 1999. Slednji so sledile še knjiga Srečko Kosovel: The Poet and I (Srečko Kosovel: Pesnik in jaz, 2004), zbirka kratkih zgodb You Are So Mine(Tako si moj, 2007) in memoar Forbidden Bread (Prepovedani kruh, 2009). Čeprav piše v materinščini, najde svoje bralce in teme predvsem v Sloveniji. Njen prvi roman Antifa Cona bo izšel v slovenskem prevodu Andreja E. Skubica jeseni 2012 pri založbi Modrijan. S soprogom in tremi otroki živi v Ljubljani.

Sebastijan Pregelj

Sebastijan Pregelj se je rodil leta 1970 v Ljubljani. Diplomiral je iz zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pisatelj je začel svoje zgodbe objavljati leta 1991 v različnih literarnih revijah. Je avtor štirih zbirk kratke proze: Burkači, skrunilci in krivoprisežniki (1996),Cirilina roža (1999), Svinje brez biserov (2002) in Prebujanja (2011), ter treh romanov: Leta milosti (2004), Na terasi babilonskega stolpa (2008) in Mož, ki je jahal tigra (2010). Vsak od njegovih romanov se je uvrstil v finalni izbor za nagrado kresnik za najboljši slovenski roman leta. V sodelovanju z Gašperjem Troho je objavil literarni vodnik z naslovom Literarne poti Ljubljane (2010), ki ga je leto kasneje prevedel tudi v angleščino (Ljubljana Literary Trail). Njegove zgodbe so bile objavljene v več antologijah in so prevedene v angleščino, nemščino, poljščino in slovaščino. Je član Društva slovenskih pisateljev. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Aldo Žerjal

Aldo Žerjal se je rodil leta 1957 v Postojni. Osnovno šolo je obiskoval v Pliskovici in Dutovljah, v Novi Gorici pa je končal poklicno lesno šolo in se zaposlil v tovarni pohištva Krasoprema v Dutovljah. Je pesnik, ki je svoje literarne prispevke začel objavljati konec 70-ih let; od takrat najdemo njegove pesmi v večini slovenskih literarnih revij, kot so Mentor, Sodobnost, Problemi inDialogi, in časopisov ter v drugih medijih, ki objavljajo literaturo. Izdal je šest samostojnih pesniških zbirk: Obrobljena noč (1982), Po pikapolonici (1989), Vzpostavljeni stavki (1995),Glasbajala (2000), Smrtne razlike (2005) in Izzabranja (2009), njegove izbrane pesmi pa so bile objavljene tudi v trijezični zbirki šestih slovenskih pesnikov in pesnic V skrivne samopoti / On a secret solitary path / Per strade segrete e individuali (1998). Med priznanja, ki jih je prejel za svoje delo, spadata nagrada zlata ptica (1983) in plaketa Srečka Kosovela (2001). Živi in ustvarja v Pliskovici.