Program Vilenice 2006

Predvečer Vilenice

Na predvečer Vilenice pripravljamo literarno srečanje z baskovskim pisateljem Bernardom Atxago, ki bo Slovenijo obiskal ob izidu Antologije sodobne baskovske književnosti in svojega tretjega romana v slovenskem prevodu. Dogodek je del projekta »Manj poznane književnosti Evrope na Vilenici«, ki letos postavlja pod drobnogled sodobno baskovsko književnost. Glasbeno-pogovorni večer bo povezovala prevajalka Marjeta Drobnič, odlomke v slovenščini bo interpretiral Brane Šturbej. Nastopila bosta kitarista Alen in Dejan Mujkić.

V sodelovanju s Študentsko založbo.

Otvoritev 21. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica

Otvoritev festivala bomo letos priredili predvidoma v atriju hotela Klub v Lipici. Pozdravnim nagovorom bo sledil nastop treh kandidatov za pisateljsko štipendijo SEP in razglasitev nagrajenca.

Podelitev pisateljske štipendije SEP

Srednjeevropska pobuda s sedežem v Trstu bo v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev v okviru 21. Vilenice prvič podelila pisateljsko štipendijo, ki je namenjena spodbujanju literarnega ustvarjanja in izmenjave med mladimi literati iz Ukrajine, Belorusije, Moldavije, Romunije, Bolgarije, Hrvaške, BiH, Srbije in Črne gore, Makedonije in Albanije. Mednarodna žirija v sestavi Jani Virk, Lucija Stupica, Patrizzia Vascotto, Ludwig Hartinger in Igor Grdina bo na podlagi prispelih vlog izbrala tri kandidate, ki bodo gostje vileniškega festivala, zmagovalca pa bomo uradno razglasili na otvoritvi Vilenice.

Okrogla miza SEP na Vilenici: »Kdo sliši sosedovo zgodbo?«

Strokovni program Vilenice začenjamo v četrtek dopoldan z Okroglo mizo SEP na Vilenici z naslovom »Kdo sliši sosedovo zgodbo?«. Moderatorka in poznavalka literarnih pokrajin srednjeevropskega prostora, dr. Simona Škrabec, je v konceptu pogovora zapisala:

»Vprašanje evropske identitete ostaja odprto, kljub temu da je blokovska razdelitev celine srečno pozabljena. A razpravljanja se v glavnem gibljejo v skladu z modelom, ki ga dobro ilustrira primer nekdanje Jugoslavije. Od posameznika preidemo na identifikacijo s prvim okvirom (Slovenija), ki ga oklepa nek širši pojem (Jugoslavija) in tega je po potrebi mogoče vključiti v večjo enoto (Evropa). Okvire je mogoče poljubno množiti in jih prilagajati, a poglavitna značilnost koncentričnih krogov identitet je, da jih lahko pospravimo enega v drugega kot ruske lutke. Vendar pa so osebne izkušnje marsikomu vsadile več kot eno jedro. Pripadnosti tej ali oni skupnosti ni vedno mogoče razmejiti tako jasno, kot so zarisane pokrajine v starih atlasih. Barve, ki ločujejo države, narode ali zgolj administrativne enote ne zmorejo opisati sveta, ki se vedno bolj zaveda svoje razdrobljenosti. Ta pojav seveda ni nov, sploh pa ne na področju Srednje Evrope. Že Robert Musil je ironično pripomnil, da bi v njegovem času vsak pomemben filozof lahko naštel nekaj milijonov zvestih privržencev, torej niso bili le narodi in jeziki tisti, ki so skrhali včerajšnji svet. Toda kljub svojemu zapletenemu ustroju je bila Habsburška Avstrija zadnji okvir, ki je še omogočal, da so bili spisi kočevskega graščaka z zanimanjem brani tako na Dunaju kot v Vroclavu. Po Versajski pogodbi Evropi ni uspelo obnoviti nobene tako velike paradigme. Evropska Unija omogoča zgolj prost pretok kapitala, ne pa tudi ljudi, še manj njihovih mnenj. Težko je pričakovati, da bi v Evropi nastal dovolj širok okvir, v katerem bi se vsi počutili kot doma. Prešernova utopija o Evropi sosedov se zdi morda nekoliko bolj uresničljiva. Namesto demoniziranega nasprotnika bomo torej nekoč na drugi strani meje našli soseda, ki je sicer drugačen, a vendar bomo znali prisluhnili njegovi zgodbi. Kako oddaljeni smo še od te predstave romantičnega pesnika?«

4. Mednarodni komparativistični kolokvij

Slovensko društvo za primerjalno književnost bo v sodelovanju z DSP v okviru 21. Vilenice priredilo 4. Mednarodni komparativistični kolokvij na temo »Zgodovina in literarni žanri«, ki ga bosta vodila dr. Vanesa Matajc in Gašper Troha. Na dvodnevnem kolokviju bodo literarni znanstveniki in pisatelji iz Slovenije in tujine razmišljali o sodobnem stanju zgodovinskega relativizma v literarnih žanrih iz vidika teoretskih konceptov zgodovine in avtopoetik ustvarjalcev zgodovinskih literarnih žanrov v okviru naslednjih tem: geneza zgodovinskih literarnih žanrov, vsebinsko-strukturne spremembe zgodovinskih žanrov glede na različne koncepte zgodovine od romantike do sodobnosti, razmerje med zgodovinskimi literarnimi žanri in: a) političnimi ideologijami oz. b) nacionalnimi mitologijami, aktualizacija zgodovinskih literarnih žanrov v gledališču in na filmu, ohranjanje tradicionalnejših konceptov zgodovine v trivialnih zgodovinopisnih literarnih žanrih, poetike in avtopoetike zgodovinskih literarnih žanrov in njihovih ustvarjalcev.

Predstavitev knjig nagrajencev Vilenice 2005 v slovenskem prevodu

V Zbirki Vilenica Cankarjeve založbe bosta izšli zbirka poezije »Črta cez vse« Ilme Rakusa v prevodu Kajetana Koviča in knjiga esejev »Izumirajoči Evropejci« Karla-Markusa Gaußav prevodu Mire Miladinović Zalaznik; obe knjižni novosti bomo skupaj z avtorjemapredstavili v okviru 21. Vilenice.

Manj poznane književnosti Evrope na Vilenici: sodobna baskovska književnost

Z 21. Vilenico začenjamo projekt “Manj poznane književnosti Evrope na Vilenici”, katerega namen je načrtna predstavitev tistih literarnih pokrajin Evrope, ki so iz tega ali onega razloga ostale v senci mocnejših, večjih in prepoznavnejših tradicij. Letos bomo vzeli pod drobnogled sodobno baskovsko književnost in jo skušali slovenski strokovni in ljubiteljski publiki predstaviti skozi različne dogodke. V torek, 5. 9., bomo na predvečer Vilenice pripravili pogovor z baskovskim pisateljem Bernardom Atxago, drugi sklop dogodkov, posvečenih baskovski književnosti, bo v petek, 8. 9., v Ljubljani. Okrogli mizi z naslovom “Pisati v euskeri, baskovskem jeziku, danes in jutri?”, ki bo reflektirala aktualno stanje sodobne baskovske literature, bo sledil nastop gotujočih avtorjev iz Baskije. Ob tej priložnosti bo izšla tudiAntologija sodobne baskovske književnosti kot prva knjiga nove zbirke Drustva slovenskih pisateljev, Antologije Vilenice.

Sprejem udeležencev pri županji Ljubljane

Na Ljubljanskem gradu bo udeležence Vilenice sprejela županja mesta Ljubljana, večer  bo v celoti posvečen nagrajencu Vilenice 2006, srbskemu pesniku Miodragu Pavloviću.

Podelitev kristala vilenice

Ob nagradi vilenica bomo v okviru festivala podelili kristal vilenice, za katerega se bodo potegovali avtorji iz držav Srednje Evrope, ki se bodo predstavili v Zborniku Vilenice in na enem od literarnih branj na Krasu, v Ljubljani in Novi Gorici.

Porabska kultura na Vilenici

Po uspešni predstavitvi beneške književnosti in kulture na lanski Vilenici se bomo posvetili porabskemu kulturnemu prostoru. Porabje, SV del slovenskega etničnega in jezikovnega področja na Madžarskem, je bilo skoraj pol stoletja odrezano od slovenskega kulturnega prostora. Ponovno se mu je odprlo v devetdesetih letih po demokratičnih spremembah na Madžarskem in v Sloveniji. Porabska manjšinska literatura je zaradi izoliranosti vezana zgolj na porabsko narečje in je tudi zato ena najslabše poznanih manjšinskih kultur v Sloveniji.Predstavitev porabske kulture pripravljamo s pisateljem Dušanom Šarotarjem. Pregled porabske zgodovine in kulture bo podal Franci Just, posebne pozornosti pa bo deležen prvi roman v porabščini avtorja Franceka Mukiča. Podobo Porabja bo pričarala razstava fotografij Jožeta Suhadolnika z naslovom “Med Muro in Rabo”.

Podelitev mednarodne literarne nagrade vilenica 2006

Osrednji dogodek 21. Vilenice bo podelitev mednarodne literarne nagrade vilenica, ki jo tokrat prejme srbski pesnik Miodrag Pavlović, eden od najpomembnejših ustvarjalcev sodobne srbske poezije in utemeljitelj modernizma. Z vilenico 2006 se je na seznam »nagrajenih vileniških držav« vpisala tudi Srbija in Črna gora. Podelitev nagrade bo v soboto, 9. 9. 2006, ob 19h v vileniški jami.

Literarna branja

Sreda, 6. 9. 2006 ob 19.30
Lipica, Dolina matere Lurške
V primeru dežja bo prireditev potekala v Poročni dvorani

Četrtek, 7. 9. 2006, ob 19.00
Nova Gorica, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Hruševje pri Postojni, cerkev sv. Danijela
Lokev, cerkev sv. Mihaela

Petek, 8. 9. 2006 ob 17.00
Ljubljana, letni vrt DSP

Petek, 8. 9. 2006 ob 20.00
Ljubljana, Ljubljanski grad

Sobota, 9. 9. 2006 ob 11.00
Literarna matineja na gradu Štanjel

Organizator si pridružuje pravico do spremembe programa.
 ^ na vrh
___________________________
SPREMLJEVALNI PROGRAM

V organizaciji Društva slovenskih pisateljev

Razstava knjig
6. – 11. september 2006
Hotel Klub, Lipica

Vilenica na Radiu Slovenija
V sodelovanju s kulturnim programom Radia Slovenija
5. 9., 20.00-20.40; III: program: Literarni večer: Sodobna baskovska književnost
7. 9., 21.05-21.45; I. program: Literarni večer: Nagrajenec Vilenice Miodrag Pavlović
5. – 10. 9., 23.05–23.15; I. program: Literarni nokturni z gosti Vilenice 2006

Podobe Baskije
Projekcija filmov baskovskih režiserjev v sodelovanju z Institutom Cervantes
4.9., ob 17.00: Plenilunio, režija Imanol Uribe, 112 minut
5.9., ob 17.00: Vacas, režija Julio Medem, 96 minut
Filma bosta v španščini z angleškimi podnapisi.
Slovanska knjižnica / The Slavonic Library, Ljubljana

Disput: Vileniške stopinje – porabske sledi
Slovenski jezik in slovenska kultura v porabju
Moderator: Franci Just
27. september 2006
Slovenska matica, Kongresni trg 8/1, Ljubljana

V organizaciji Kulturnega društva Vilenica

Prevajalska delavnica
10 – 16. julij 2006
Škocjan

Srečanje srednjeevropskih založnikov
Konec septembra 2006